Skupina 4: Določanje poštene vrednosti
Glede na računovodske usmeritve Skupine in razčlenitve je v številnih primerih potrebna določitev poštene vrednosti tako finančnih kot tudi nefinančnih sredstev in obveznosti. Poštene vrednosti posameznih skupin sredstev za potrebe merjenja oziroma poročanja je Skupina določila po metodah, ki so opisane v nadaljevanju. Kjer so potrebna dodatna pojasnila v zvezi s predpostavkami za določitev poštenih vrednosti, so ta navedena v razčlenitvah k posameznim postavkam sredstev oziroma obveznosti Skupine.
(i) Nepremičnine, naprave in oprema
Poštena vrednost nepremičnin, naprav in opreme iz poslovnih združitev je njihova tržna vrednost. Tržna vrednost nepremičnin je enaka ocenjeni vrednosti, po kateri bi se lahko nepremičnina na dan cenitve in po ustreznem trženju izmenjala v premišljenem poslu med voljnim prodajalcem in voljnim kupcem, pri čemer so stranke dobro obveščene in ravnajo razumno, neprisiljeno in neodvisno (arm's length transaction).
Prevrednotenje zemljišč temelji na poročilu neodvisnega cenilca in se izvaja vsakih pet do osem let. Skupina letno preverja morebitno potrebo po prevrednotenju.
(ii) Neopredmetena sredstva
Poštena vrednost patentov in blagovnih znamk, pridobljenih pri poslovnih združitvah, temelji na ocenjeni diskontirani bodoči vrednosti licenčnin, katerih plačilo zaradi lastništva patenta oziroma blagovne znamke ne bo potrebno.
Poštena vrednost ostalih neopredmetenih sredstev temelji na metodi diskontiranih denarnih tokov, za katere se pričakuje, da bodo izhajali iz uporabe in morebitne prodaje sredstev.
(iii) Naložbene nepremičnine
Zunanji, neodvisni cenilec, ki ima priznano in ustrezno poklicno usposobljenost ter nedavne izkušnje pri razmeščanju in razvrščanju naložbenih nepremičnin, kakršne so predmet vrednotenja, vsakih pet let ovrednoti portfelj naložb v Skupini, v vmesnem obdobju pa se izvajajo presoje potreb po izvedbi prevrednotenja. Poštena vrednost temelji na tržni vrednosti, ki je enaka ocenjeni vrednosti, po kateri bi se lahko nepremičnina na dan cenitve in po ustreznem trženju izmenjala v premišljenem poslu na čisti poslovni podlagi med voljnim prodajalcem in voljnim kupcem, pri čemer so stranke dobro obveščene.
Če ni mogoče določiti trenutnih cen na aktivnem trgu, se vrednost naložbene nepremičnine oceni s pomočjo ocenjene vrednosti oddajanja nepremičnine v najem. Donos iz najema je vključen v izračun celotne vrednosti nepremičnine na osnovi ocenjene vrednosti najema. Ko dejanski najem odstopa od ocenjene vrednosti najema, je potrebno izvesti ustrezne prilagoditve na dejanske cene najema.
Kjer je primerno, vrednotenje odraža tudi tip najemnikov, ki so trenutno nastanjeni v naložbeni nepremičnini oziroma so nosilci obveznosti po najemni pogodbi ali pa bi v primeru oddaje v najem te nepremičnine najverjetneje postali njeni najemniki, in splošno sliko njihove kreditne sposobnosti, nadalje razporeditev obveznosti za vzdrževanje in zavarovanje nepremičnine med Skupino in najemnikom ter preostalo življenjsko dobo naložbene nepremičnine. Ko se ob pregledu ali obnovi najemne pogodbe pričakuje, da bo prišlo do naknadnih povečanj najemnine, šteje, da so bila vsa obvestila in po potrebi tudi povratna obvestila posredovana v veljavni obliki in pravočasno.
(iv) Naložbe v lastniške in dolžniške vrednostne papirje
Poštena vrednost lastniških in dolžniških vrednostnih papirjev se določa glede na njihovo ponujeno ceno ob zaključku trgovalnega dne na datum poročanja, če pa ta ni na voljo, se njegova vrednost določi z uporabo ene od metod vrednotenja. Metode vrednotenja, ki jih je mogoče uporabiti, so metode mnogokratnikov in metoda diskontiranih bodočih čistih denarnih tokov, pri čemer se uporabi pričakovane bodoče denarne tokove in tržno diskontno stopnjo.
(v) Poslovne in druge terjatve
Poštena vrednost dolgoročnih poslovnih in drugih terjatev se izračuna kot sedanja vrednost prihodnjih denarnih tokov, razobrestenih po tržni obrestni meri na datum poročanja.
Kratkoročne poslovne terjatve niso diskontirane zaradi kratkoročnosti, so pa upoštevane slabitve na pošteno vrednost.
(vi) Terminski posli in obrestne zamenjave
Poštena vrednost terminskih poslov je enaka njihovi ponujeni ceni ob koncu poročevalskega obdobja, če je ta na voljo. Če ta ni na voljo, se poštena vrednost določi kot razlika med pogodbeno vrednostjo terminskega posla in trenutno ponujeno vrednostjo terminskega posla ob upoštevanju preostale dospelosti posla z obrestno mero brez tveganja (na podlagi državnih obveznic).
Poštena vrednost obrestne zamenjave temelji na ponudbah borznih posrednikov. Primernost teh ponudb se določa z metodo diskontiranih bodočih čistih denarnih tokov ob upoštevanju dospelosti posameznega posla in z uporabo tržnih obrestnih mer za podobne instrumente na datum vrednotenja.
Poštene vrednosti odražajo kreditno tveganje inštrumenta in zajemajo popravke, ki bodo upoštevali kreditno tveganje družbe v Skupini kot tudi nasprotne stranke, če je ustrezno.
(vii) Ostale neizpeljane finančne obveznosti
Poštena vrednost se za potrebe poročanja izračuna na podlagi sedanje vrednosti bodočih izplačil glavnice in obresti, diskontirani po tržni obrestni meri na datum poročanja. V zvezi z deležem obveznosti iz naslova zamenljivih obveznic se tržna obrestna mera določa s primerjavo s podobnimi obveznostmi, ki jih ni mogoče zamenjati v kapital. Pri finančnih najemih se tržna obrestna mera določi s primerjavo s podobnimi najemnimi pogodbami.