Skupina 3: Pomembne računovodske usmeritve

Družbe v Skupini so dosledno uporabile spodaj opredeljene računovodske politike za vsa obdobja, ki so predstavljena v priloženih konsolidiranih računovodskih izkazih, razen v primerih, kot je zapisano v pojasnilu 2(e).

(a) Podlaga za konsolidacijo

(i) Poslovne združitve

Poslovne združitve se obračunavajo po prevzemni metodi na dan združitve, ki je enak datumu prevzema oz. ko Skupina pridobi obvladovanje. Obvladovanje je možnost odločanja o finančnih in poslovnih usmeritvah podjetja ali poslovnega subjekta za pridobivanje koristi iz njegovega delovanja. Pri ocenjevanju obvladovanja Skupina upošteva potencialne glasovalne pravice, ki jih je v sedanjosti mogoče uveljaviti.

V zvezi z nabavami, Skupina meri oz. vrednoti dobro ime na dan nakupa, in sicer:

• po pošteni vrednosti prenesene kupnine; povečano za
• pripoznano vrednost kakršnega koli neobvladujočega deleža v prevzeti družbi; povečano za
• pošteno vrednost obstoječih deležev v kapitalu prevzete družbe, (v kolikor je poslovna združitev izpeljana postopoma); zmanjšano za
• čisto pripoznano vrednost (običajno pošteno vrednost) prevzetih sredstev in obveznosti vrednotenih na dan prevzema.

Če je razlika negativna, jo je treba pripoznati kot presežek (prihodek) v poslovnem izidu.

Prenesena kupnina ne vsebuje zneske poravnav v zvezi s prej obstoječimi razmerji. Ti zneski se običajno pripoznajo v izkazu uspeha.

Stroški nabave, razen stroški povezani z izdajo kapitalskih ali dolžniških inštrumentov, ki nastanejo v zvezi s poslovno združitvijo, se pripoznajo ko se pojavijo.

Možne obveznosti pri poslovnih združitvah se pripoznajo po pošteni vrednosti na dan prevzema. Če se možna obveznost razvrsti med kapital, je ni potrebno ponovno izmeriti; plačilo se obračuna znotraj kapitala. Kasnejše spremembe poštene vrednosti možne obveznosti se pripozna v izkazu uspeha.

Ko je potrebno pravice do plačil z delnicami (nadomestne pravice) zamenjati s pravicami zaposlenih v prevzeti družbi (pravice prevzete družbe), in v zvezi s preteklimi storitvami, se cel ali le del zneska nadomestnih pravic prevzemnika vključi med merjenje zneska, ki je bil prenesen v poslovni združitvi. Določanje vrednosti temelji na tržni vrednosti nadomestne pravice in se primerja s tržno vrednostjo pravic prevzete družbe, v kolikor so nadomestne pravice povezane s preteklimi in/ali prihodnjimi storitvami.

(ii) Nakupi neobvladujočih deležev

Nakupi neobvladujočih deležev se obračunavajo kot posli lastnikov, ki delujejo kot lastniki, posledično pa se dobro ime ne pripozna. Spremembe neobvladujočih deležev, ki izhajajo iz poslov ki ne vključujejo izgubo obvladovanja, temeljijo na sorazmernem deležu čistih sredstev odvisne družbe.

(iii) Odvisne družbe

Odvisne družbe so podjetja, ki jih obvladuje Skupina. Računovodski izkazi odvisnih družb so vključeni v konsolidirane računovodske izkaze od datuma, ko se obvladovanje začne do datuma, ko se preneha.

Računovodske usmeritve odvisnih družb so bile spremenjene in usklajene z usmeritvami Skupine. Izgube, ki se nanašajo na neobvladujoče deleže v odvisni družbi se razporedijo v postavko neobvladujoči deleži, četudi bo potem postavka izkazovala negativno stanje.

(iv) Izguba obvladovanja

Po izgubi obvladovanja Skupina odpravi pripoznanje sredstev in obveznosti odvisnega podjetja, neobvladujočih deležev, kot tudi pripoznanje drugih sestavin kapitala, ki se nanašajo na odvisno podjetje. Kakršnikoli presežki ali primanjkljaji, ki se pojavijo pri izgubi obvladovanja se pripoznajo v poslovnem izidu. Če Skupina zadrži kakšen delež v prejšnji odvisni družbi, se ta delež izmeri po pošteni vrednosti na datum, ko se obvladovanje izgubi. Kasneje se ta delež obračuna v kapitalu kot naložba v pridruženo družbo (obračunan po kapitalski metodi) ali kot za prodajo razpoložljivo finančno sredstvo, odvisno od stopnje zadržanega vpliva.

(v) Naložbe v pridružena podjetja in skupni podvigi (po kapitalski metodi obračunana skupaj obvladovana podjetja)

Pridružena podjetja so podjetja, kjer ima Skupina pomemben vpliv, ne obvladuje pa njihove finančne in poslovne usmeritve. Pomemben vpliv obstaja, če je Skupina lastnica 20 do 50 odstotkov glasovalnih pravic v drugi družbi. Skupni podvigi so podjetja, čigar gospodarska delovanja so pod skupnim obvladovanjem Skupine, in ki so nastala na podlagi pogodbenega sporazuma, kjer so potrebne soglasne finančne in poslovne odločitve.

Naložbe v pridružena podjetja in skupaj obvladovane družbe, se obračunavajo po kapitalski metodi in se pripoznajo po nabavni vrednosti. Nabavna vrednost naložbe vključuje stroške posla.

Konsolidirani računovodski izkazi zajemajo delež Skupine v dobičkih in izgubah in ostalem vseobsegajočem donosu, skupaj obvladovanih podjetij, izračunan po opravljeni uskladitvi računovodskih usmeritev, od datuma ko se pomemben vpliv začne do datuma ko se konča.

Če je delež Skupine v izgubah skupaj obvladovanega podjetja večji kot njen delež, se knjigovodska vrednost deleža Skupine (vključno vse dolgoročne naložbe) zmanjša na nič, delež v nadaljnjih izgubah pa se preneha pripoznavati, toda le v obsegu, za katerega ima Skupina obvezo ali je opravila plačila v imenu skupaj obvladovanega podjetja.

(vi) Posli, izvzeti iz konsolidacije

Pri sestavi konsolidiranih računovodskih izkazov so izločena stanja, nerealizirani dobički in izgube, ki izhajajo iz poslov znotraj Skupine. Nerealizirani dobički iz poslov s skupaj obvladovanimi podjetji se izločijo le do obsega deleža Skupine v tem podjetju. Nerealizirane izgube se izločijo na enak način kot dobički pod pogojem, da ne obstaja dokaz o slabitvi.

(b) Tuja valuta

(i) Posli v tuji valuti

Posli, izraženi v tuji valuti, se preračunajo v ustrezno funkcijsko valuto družb znotraj Skupine po menjalnem tečaju na dan posla. Denarna sredstva in obveznosti, izražene v tuji valuti na dan bilance stanja, se preračunajo v funkcijsko valuto po takrat veljavnem menjalnem tečaju. Pozitivne ali negativne tečajne razlike so razlike med odplačno vrednostjo v funkcijski valuti na začetku obdobja, popravljeno za višino efektivnih obresti in plačil med obdobjem, kot tudi odplačno vrednost v tuji valuti, preračunano po menjalnem tečaju na koncu obdobja.

Nedenarna sredstva in obveznosti, izražene v tuji valuti in izmerjene po pošteni vrednosti, se pretvorijo v funkcijsko valuto po menjalnem tečaju na dan, ko je določena višina poštene vrednosti. Nedenarne postavke, izražene v tuji valuti in izmerjene po izvirni vrednosti, se pretvorijo v funkcijsko valuto po menjalnem tečaju na dan posla.

Tečajne razlike se pripoznajo v izkazu poslovnega izida, kar pa ne velja za razlike, ki nastanejo pri preračunu:

• naložb v kapital, ki so na razpolago za prodajo;
• finančne obveznosti, ki je za naložbe v podjetja v tujini določena kot varovanje pred tveganjem, pod pogojem, da je varovanje uspešno; ali
• ustreznega varovanja denarnega toka pred tveganjem, pod pogojem, da je varovanje uspešno.

(ii) Podjetja v tujini

Sredstva in obveznosti podjetij v tujini, vključno z dobrim imenom in popravkom poštene vrednosti ob konsolidaciji, se preračunajo v EUR po menjalnem tečaju, ki velja na dan bilance stanja. Prihodki in odhodki podjetij v tujini, razen podjetij v hiperinflacijskih gospodarstvih, se preračunajo v EUR po tečajih, ki so veljavni na dan preračuna.

Tečajne razlike, ki nastanejo pri preračunu, se neposredno pripoznajo v drugem vseobsegajočem donosu. Od dneva prehoda na MSRP dalje se te spremembe pripoznajo v prevedbeni rezervi. Pri odtujitvi podjetja v tujini (delni ali celotni) se obravnavan znesek v prevedbeni rezervi prenese v izkaz poslovnega izida.

© Finančni inštrumenti

(i) Neizpeljana finančna sredstva

Skupina na začetku pripozna posojila in terjatve in vloge oz. depozite na dan njihovega nastanka. Ostala finančna sredstva (vključno sredstva, določena po pošteni vrednosti skozi poslovni izid) so na začetku pripoznana na datum menjave oz. ko Skupina postane stranka v pogodbenih določilih inštrumenta.

Skupina odpravi pripoznanje finančnega sredstva, ko ugasnejo pogodbene pravice do denarnih tokov iz tega sredstva, ali ko Skupina prenese pravice do pogodbenih denarnih tokov iz finančnega sredstva na podlagi posla, v katerem se vsa tveganja in koristi iz lastništva finančnega sredstva prenesejo. Kakršni koli delež v prenesenem finančnem sredstvu, ki ga Skupina ustvari ali prenese se pripozna kot posamično sredstvo ali obveznost.

Finančna sredstva in obveznosti se pobotajo, čisti znesek pa se prikaže v izkazu stanja če in le če ima Skupina pravno pravico bodisi poravnati čisti znesek ali unovčiti sredstvo in hkrati poravnati svojo obveznost.

Neizpeljani finančni inštrumenti Skupine vključujejo: obveznosti in terjatve, finančna sredstva razpoložljiva za prodajo, ter denarna sredstva in denarne ustreznike.

Posojila in terjatve

Posojila in terjatve so finančna sredstva z določenimi ali določljivimi plačili, ki ne kotirajo na delujočem trgu. Takšna sredstva so na začetku pripoznana po pošteni vrednosti povečani za neposredne stroške posla. Po začetnem pripoznanju se posojila in terjatve izmerijo po odplačni vrednosti po metodi efektivnih obresti, ter zmanjšani za izgube zaradi oslabitve.

Denarna sredstva in njihovi ustrezniki

Denarna sredstva in njihovi ustrezniki obsegajo denar v blagajni in vloge na vpogled. Prekoračitve na tekočem računu pri banki, ki jih je mogoče poravnati na poziv, so sestavni del kratkoročnih finančnih obveznosti.

Finančna sredstva razpoložljiva za prodajo

Finančna sredstva razpoložljiva za prodajo so tista neizpeljana finančna sredstva, ki so označena kot razpoložljiva za prodajo, ali pa niso uvrščena v zgoraj naštete kategorije. Po začetnem pripoznanju so te naložbe izmerjene po pošteni vrednosti, povečane za pripadajoče stroške posla.

Izgube zaradi oslabitve (glej Pojasnilo 3(i)(i)) in tečajne razlike pri kapitalskih inštrumentih na razpolago za prodajo (glej Pojasnilo 3(b)(i)) so pripoznane v drugem vseobsegajočem donosu ter izkazane v kapitalu oz. rezervi za pošteno vrednost. Pri odpravi pripoznanja naložbe se nabrani dobički in izgube prenesejo v poslovni izid. Finančna sredstva razpoložljiva za prodajo zajemajo lastniške in dolžniške vrednostne papirje.

(ii) Neizpeljane finančne obveznosti

Skupina na začetku pripozna izdane dolžniške vrednostne papirje in podrejene obveznosti na dan njihovega nastanka. Vse ostale finančne obveznosti (vključno obveznosti določene po pošteni vrednosti skozi poslovni izid) so na začetku pripoznane na datum trgovanja, ko Skupina postane pogodbena stranka v zvezi z inštrumentom.

Skupina odpravi pripoznanje finančne obveznosti če so obveze, določene v pogodbi, izpolnjene, razveljavljene ali zastarane.

Skupina izkazuje neizpeljane finančne obveznosti kot druge finančne obveznosti. Takšne finančne obveznosti se na začetku izkazujejo po pošteni vrednosti povečani za stroške, ki se neposredno pripisujejo poslu. Po začetnem pripoznanju se finančne obveznosti izmerijo po odplačni vrednosti po metodi efektivnih obresti.

Druge finančne obveznosti zajemajo posojila, prekoračitve na bančnih računih, ter poslovne in druge obveznosti.

(iii) Osnovni kapital

Navadne delnice

Navadne delnice so sestavni del osnovnega kapitala. Dodatni stroški, ki jih je mogoče neposredno pripisati izdaji navadnih delnic in delniških opcij, so izkazani kot znižanje kapitala, brez davčnih učinkov.

Reodkup/odkup lastnih delnic ali deležev

Ob odkupu lastnih delnic ali deležev, ki se izkazujejo kot del osnovnega kapitala, se znesek plačanega nadomestila vključno s stroški, ki se neposredno nanašajo na odkup, in brez davčnih učinkov, pripozna kot zmanjšanje v kapitalu. Odkupljene delnice ali deleži se izkazujejo kot lastne delnice in se izkazujejo med rezervo za lastne deleže. Ob prodaji lastnih delnic ali njihovi kasnejši ponovni izdaji se prejeti znesek izkaže kot povečanje kapitala in tako dobljeni presežek ali primanjkljaj pri transakciji se izkaže v kapitalskih rezervah.

Dividende se pripoznajo med obveznostmi v obdobju, v katerem je bil sprejet sklep skupščine o izplačilu dividende.

(iv) Izpeljani finančni inštrumenti skupaj z obračunavanjem varovanja pred tveganji

Skupina uporablja izpeljane finančne inštrumente za varovanje pred izpostavljenostjo pred valutnimi in obrestnimi tveganji. Vgrajene izpeljane finančne inštrumente je treba ločiti od gostiteljske pogodbe in obračunati kot izpeljani finančni inštrument, samo če gospodarske značilnosti in tveganja vgrajenega izpeljanega finančnega inštrumenta niso tesno povezani z gospodarskimi značilnostmi in tveganji gostiteljske pogodbe, če poseben inštrument z enakimi določbami kot vgrajeni izpeljani finančni inštrument zadošča opredelitvi izpeljanega finančnega inštrumenta, ter če se sestavljeni inštrument ne izmeri po pošteni vrednosti skozi poslovni izid.

Ob uvedbi varovanja pred tveganjem Skupina vodi formalne listine o razmerju varovanja pred tveganjem in o namenu ravnanja s tveganjem v podjetju ter o strategiji projekta varovanja pred tveganjem, praviloma, kot tudi metode, ki se uporabijo pri ocenjevanju učinkovitosti razmerja pri varovanju pred tveganjem. Skupina ocenjuje varovanje pred tveganjem na ustaljen način in ob njegovi uvedbi, kadar se pričakuje zelo uspešno varovanje pred tveganjem pri doseganju pobotanih sprememb poštene vrednosti ali denarnih tokov, ki se pripisujejo varovanemu tveganju, in kadar dejanski rezultati vsakega posameznega varovanja dosegajo 80 do 125 odstotkov. Pri varovanju pred denarno tokovnimi tveganji mora biti predvideni posel, ki je predmet varovanja, zelo verjeten in izpostavljen spremembam denarnih tokov, ki lahko odločilno vplivajo na poslovni izid.

Izpeljani finančni inštrumenti se na začetku pripoznajo po pošteni vrednosti. Stroški, povezani s poslom, se pripoznajo v poslovnem izidu ob njihovem nastanku. Po začetnem pripoznanju se izpeljani finančni inštrumenti merijo po pošteni vrednosti, pripadajoče spremembe pa se obravnavajo, kot je opisano v nadaljevanju.

Varovanje denarnega toka pred tveganji

Ko se izpeljani finančni inštrument določi kot varovanje pred tveganjem v primeru izpostavljenosti spremenljivosti denarnih tokov, ki jih je mogoče pripisati posameznemu tveganju, povezanemu s pripoznanim sredstvom ali obveznostjo ali zelo verjetnimi predvidenimi posli ki lahko vplivajo na poslovni izid, se uspešni del sprememb v pošteni vrednosti izpeljanega finančnega inštrumenta pripozna v drugem vseobsegajočem donosu obdobja in razkrije v rezervi za varovanje pred tveganjem oz. postavki kapitala. Neuspešni del sprememb poštene vrednosti izpeljanega finančnega inštrumenta se pripozna neposredno v poslovnem izidu.

V primeru, da je pred tveganjem varovana postavka nefinančno sredstvo, se znesek prenese na knjigovodsko vrednost sredstva, ko se le-to pripozna. V ostalih primerih se znesek pripoznan v kapitalu prenese v poslovni izid za isto obdobje, v katerem pred tveganjem varovana postavka vpliva na poslovni izid. Skupina predvidoma preneha obračunavati varovanje pred tveganjem če inštrument za varovanje pred tveganjem ne zadošča več sodilom za obračunavanje varovanja pred tveganjem, če se inštrument za varovanje pred tveganjem proda, odpove ali izkoristi, ali če družba prekliče označitev. Če predvidenega posla ni več pričakovati, se znesek v drugem vseobsegajočem donosu mora pripoznati neposredno v poslovnem izidu.

Ostali izpeljani finančni inštrumenti

Ko izpeljani finančni inštrument ni namenjen za trgovanje ter ni določen v razmerju pri varovanju pred tveganjem, se vse spremembe poštene vrednosti pripoznajo neposredno v poslovnem izidu.

(d) Nepremičnine, naprave in oprema

(i) Pripoznanje in merjenje

Nepremičnine (razen zemljišč), naprave in oprema so izkazani po svoji nabavni vrednosti, zmanjšani za amortizacijski popravek vrednosti in nabrano izgubo zaradi oslabitve.

Nabavna vrednost zajema stroške, ki se neposredno pripisujejo nabavi sredstev. Stroški v lastnem okviru izdelanega sredstva zajemajo stroške materiala, neposredne stroške dela in ostale stroške, ki jih je mogoče neposredno pripisati usposobitvi sredstva za nameravano uporabo, ter stroške razgradnje in odstranitve nepremičnine, naprav in opreme ter obnovitve mesta, na katerem se je to sredstvo nahajalo, kot tudi usredstvene stroške izposojanja.

Skupina je stroške izposojanja usredstvila ob upoštevanju nepremičnin, naprav in opreme v gradnji in izdelavi, če sta bila izpolnjena naslednja pogoja: če je bila vrednost posamezne investicije v teku v čistih prihodkih od prodaje večja od 5 odstotkov in če je trajanje na investicijah v teku bilo več kot šest mesecev.

Deli nepremičnin, naprav in opreme, ki imajo različne dobe koristnosti, se obračunavajo kot posamezne (večje) skupine opredmetenih osnovnih sredstev.

Za zemljišča se uporablja model poštene vrednosti oziroma prevrednotenje. Učinki prevrednotenja se izkažejo v drugem vseobsegajočem donosu. Slabitve predhodno okrepljenih zemljišč neposredno zmanjšujejo vrednost oblikovanega presežka iz prevrednotenja v drugem vseobsegajočem donosu, sicer se pripoznajo v izkazu poslovnega izida.

Dobiček oziroma izguba ob odtujitvi nepremičnin, naprav in opreme se določi kot razlika med prihodki iz odsvojitve sredstva z njegovo knjigovodsko vrednostjo in izkaže v izkazu poslovnega izida med »drugimi poslovnimi prihodki / drugimi poslovnimi odhodki«.

(ii) Prerazporeditve k naložbenim nepremičninam

Če se lastniško uporabljena nepremičnina spremeni v naložbeno nepremičnino, se ta nepremičnina izmeri po njeni pošteni vrednosti in prerazporedi k naložbenim nepremičninam. Dobiček ki se pojavi pri ponovnem merjenju poštene vrednosti, se pripozna v poslovnem izidu in tako odpravi prej pripoznano izgubo zaradi oslabitve v zvezi z določeno nepremičnino, preostali dobiček pa se pripozna v drugem vseobsegajočem donosu in izkaže med rezervo za pošteno vrednost v sklopu kapitala.

(iii) Kasnejši stroški

Stroški zamenjave nekega dela nepremičnine, naprave in opreme se pripoznajo v knjigovodski vrednosti tega sredstva, če je verjetno, da bodo bodoče gospodarske koristi, povezane z delom tega sredstva, pritekale v Skupino, ter če je nabavno vrednost mogoče zanesljivo izmeriti. Vsi ostali stroški (kot npr. dnevno servisiranje) so pripoznani v poslovnem izidu kot odhodki, takoj ko do njih pride.

(iv) Amortizacija

Amortizacija se obračuna po metodi enakomernega časovnega amortiziranja ob upoštevanju dobe koristnosti vsake posamezne nepremičnine, naprave in opreme. Najeta sredstva se amortizirajo ob upoštevanju trajanja najema in dobe koristnosti, razen če je precej gotovo, da bo Skupina do konca trajanja najema postala lastnica najetega sredstva. Zemljišča se ne amortizirajo.

Opredmetena osnovna sredstva se amortizirajo na dan, ko so vgrajena in usposobljena za nameravano uporabo, v primeru znotraj podjetja ustvarjenih sredstev pa na dan ko so zaključena in razpoložljiva za uporabo.

Ocenjene dobe koristnosti za tekoče in primerljivo obdobje so naslednje:

Metode amortiziranja, dobe koristnosti in preostale vrednosti se ponovno pregledajo na dan poročanja in po potrebi prilagodijo.

(e) Neopredmetena sredstva

(i) Dobro ime

Dobro ime, ki nastane ob prevzemu odvisnih družb, je izkazano v okviru neopredmetenih sredstev. V zvezi z merjenjem dobrega imena ob začetnem pripoznanju glej Pojasnilo 2(e)(i).

Kasnejše merjenje

Dobro ime je izkazano po nabavni vrednosti, zmanjšani za morebitno nabrano izgubo zaradi oslabitve.

(ii) Raziskave in razvijanje

Poraba pri raziskovalnem delovanju, katerega namen je pridobiti novo znanstveno in strokovno znanje ter razumevanje, se pripozna v izkazu poslovnega izida kot odhodek, ko se pojavi.

Dejavnosti razvijanja vključujejo načrt ali oblikovanje proizvodnje novih ali bistveno boljših izdelkov in postopkov. Strošek razvijanja se pripozna, če ga lahko zanesljivo izmerimo, če je izdelek ali postopek strokovno in poslovno izvedljiv, če obstaja možnost bodočih gospodarskih koristi, če Skupina razpolaga z ustreznimi viri za dokončanje razvijanja in če ima Skupina namen uporabiti ali prodati sredstvo. Pripoznana vrednost porabe zajema stroške materiala, neposredne stroške dela ter ostale stroške, ki jih je mogoče neposredno pripisati usposobitvi sredstva za nameravano uporabo ter usredstvene stroške izposojanja. Ostala vrednost porabe se pripozna v izkazu poslovnega izida kot odhodek, ko se pojavi.

Pripoznana poraba pri razvojnem delovanju je izkazana po nabavni vrednosti, zmanjšani za amortizacijski popravek vrednosti in nabrane izgube zaradi oslabitve.

(iii) Ostala neopredmetena sredstva

Neopredmetena sredstva z nedoločeno dobo koristnosti (blagovna znamka) Skupina enkrat letno preizkusi, ali se je pri njih pojavila potreba po oslabitvi. Ostala neopredmetena sredstva, ki jih je pridobila Skupina in katerih dobe koristnosti so omejene, so izkazana po nabavni vrednosti, zmanjšani za amortizacijski popravek vrednosti in nabrane izgube zaradi oslabitve.

(iv) Kasnejši stroški

Kasnejši stroški v zvezi z neopredmetenimi sredstvi so usredstveni le v primerih, ko povečujejo bodoče gospodarske koristi, ki izhajajo iz sredstva, na katero se stroški nanašajo. Vsi ostali stroški, vključno z znotraj Skupine ustvarjenim dobrim imenom in blagovnimi znamkami, so pripoznani v poslovnem izidu kot odhodki, takoj ko do njih pride.

(v) Amortizacija

Amortizacija se obračuna po metodi enakomernega časovnega amortiziranja ob upoštevanju dobe koristnosti neopredmetenih sredstev (razen dobrega imena) in se začne, ko je sredstvo na razpolago za uporabo. Ocenjene dobe koristnosti za tekoče in primerljivo leto so naslednje:

Metode amortiziranja, dobe koristnosti in preostale vrednosti se ponovno pregledajo na dan poročanja in po potrebi prilagodijo.

(f) Naložbene nepremičnine

Naložbene nepremičnine so nepremičnine, posedovane, da bi prinašale najemnino ali povečevale vrednost nekratkoročne naložbe ali pa oboje, ne pa za prodajo v rednem poslovanju, uporabo v proizvodnji ali pri dobavi blaga ali storitev za administrativne namene. Naložbene nepremičnine so izkazane po pošteni vrednosti (glej pojasnilo št. 4(iii)), spremembe poštene vrednosti pa so pripoznane v izkazu poslovnega izida.

Stroški vključujejo odhodke, ki jih lahko neposredno pripišemo nabavi naložbene nepremičnine. Stroški v lastnem okviru zgrajene naložbene nepremičnine zajemajo stroške materiala, neposredne stroške dela, ostale stroške, ki jih je mogoče neposredno pripisati njegovi usposobitvi za nameravano uporabo, ter usredstvene stroške izposojanja.

Dobiček ali izguba, ki nastane pri odtujitvi naložbene nepremičnine (izračunan kot razlika med prihodki od prodaje in knjigovodsko vrednostjo postavke) je pripoznana v poslovnem izidu.

Če se uporaba nepremičnine spremeni v tej meri, da zahteva prerazvrstitev med opredmetena osnovna sredstva, se njena poštena vrednost spremeni v nabavno vrednost za kasnejše obračunavanje amortizacije.

(g) Najeta sredstva

Najem, pri katerem Skupina prevzame vse pomembne oblike tveganja in koristi, povezane z lastništvom sredstva, se obravnava kot finančni najem. Po začetnem pripoznanju je najeto sredstvo izkazano v znesku, ki je enak pošteni vrednosti ali, če je ta nižja, sedanji vrednosti najmanjše vsote najemnin. Po začetnem pripoznanju se sredstvo obračunava v skladu z računovodskimi usmeritvami, ki veljajo za takšna sredstva.

Ostali najemi se obravnavajo kot poslovni najemi. Najeta sredstva se ne pripoznajo v izkazu finančnega položaja Skupine.

(h) Zaloge

Zaloge se vrednotijo po izvirni vrednosti ali čisti iztržljivi vrednosti, in sicer po manjši med njima. Stroški zalog se izkazujejo po metodi tehtanih povprečnih cen in vsebujejo nabavno vrednost, stroške izdelave in pretvarjanja ter druge stroške, ki se pojavljajo pri spravljanju zalog na njihovo sedanje mesto in v njihovo sedanje stanje. Pri dokončanih proizvodih in nedokončani proizvodnji vsebujejo stroški tudi ustrezen delež posrednih proizvajalnih stroškov ob normalni uporabi proizvajalnih sredstev.

Čista iztržljiva vrednost je ocenjena prodajna cena, dosežena v rednem poslovanju, zmanjšana za ocenjene stroške dokončanja in ocenjene stroške prodaje.

(i) Oslabitev sredstev

(i) Neizpeljana finančna sredstva

Za vsako finančno sredstvo, ki ni izkazano po pošteni vrednosti skozi poslovni izid, se na datum poročanja oceni, ali obstajajo objektivni dokazi, iz katerih je razvidna oslabitev sredstva. Za finančno sredstvo se šteje, da je oslabljeno, če obstajajo objektivni dokazi, iz katerih je razvidno, da je po začetnem pripoznanju sredstva zaradi enega ali več dogodkov prišlo do zmanjšanja pričakovanih bodočih denarnih tokov iz naslova tega sredstva, ki se dajo zanesljivo izmeriti.

Objektivni dokazi o oslabitvi finančnih sredstev (vključno lastniški delniški papirji) so lahko naslednji: neizpolnitev ali kršitev s strani dolžnika; restrukturiranje zneska, ki so ga drugi dolžni Skupini, v kolikor se slednja strinja; znaki, da bo dolžnik šel v stečaj, poslabšanje plačilne zmožnosti posojilojemalcev ali izdajateljev vrednostnih papirjev v Skupini ter gospodarske razmere, ki sovpadajo z izginotjem delujočega trga za tovrstno vrednostnico. Dodatno k temu je v primeru naložbe v lastniške vrednostne papirje objektivni dokaz o oslabitvi pomembno ali dolgotrajno znižanje poštene vrednosti pod nabavno vrednost.

Finančna sredstva izmerjena po odplačni vrednosti

Skupina oceni dokaze o oslabitvi finančnih sredstev izmerjenih po odplačni vrednosti(posojila, terjatve in naložbeni vrednostni papirji v posesti do zapadlosti), posamično in skupno. Vsa sredstva se izmerijo posamično za namen oslabitve. V kolikor se ugotovi, da posamezna pomembna sredstva niso oslabljena, se oceni njihova skupna oslabljenost, do katere je že prišlo, ni pa še opredeljena. Sredstva, ki niso sama zase pomembna, se ocenijo skupno in sicer tako, da se vključijo v skupine s podobnimi značilnostmi tveganja.

Pri oceni skupne oslabitve Skupina uporablja pretekli razvoj verjetnosti neizpolnitve, čas povrnitev in znesek nastale izgube, ki je popravljen za oceno uprave o tem, ali so dejanske izgube zaradi tekočih gospodarskih in kreditnih pogojev lahko večje ali manjše od izgub, kot jih predvideva pretekli razvoj.

Izguba zaradi oslabitve v zvezi s finančnim sredstvom, izkazanim po odplačni vrednosti, se izračuna kot razlika med neodpisano vrednostjo sredstva in pričakovanimi bodočimi denarnimi tokovi, razobrestenimi po izvirni efektivni obrestni meri. Izgube se pripoznajo v poslovnem izidu in izkažejo na kontu popravka vrednosti posojil in terjatev oziroma naložbenih vrednostnih papirjev v posesti do zapadlosti. Tako se obresti od oslabljenega sredstva še nadalje pripoznavajo. Ko se zaradi kasnejših dogodkov znesek izgube zaradi oslabitve zmanjša, se to zmanjšanje izgube zaradi oslabitve odpravi skozi poslovni izid.

Skupina v skladu z računovodskim pravilnikom ugotavlja potrebo po oslabitvi terjatev na podlagi upoštevanja kriterijev zapadlosti in zavarovanja terjatev, ki se v nadaljevanju korigira z individualno oceno.

Za prodajo razpoložljiva finančna sredstva

Izgube zaradi oslabitve finančnih sredstev, razpoložljivih za prodajo se pripoznajo tako, da se izguba, izkazana v rezervi za pošteno vrednost, prenese v poslovni izid. Znesek nabrane izgube, ki se prerazvrsti iz kapitala in pripozna v poslovnem izidu, je razlika med nabavno vrednostjo (po odštetju vseh vračil in odplačil glavnice) in sprotno pošteno vrednostjo, zmanjšana za izgubo zaradi oslabitve, ki je bila prej pripoznana v poslovnem izidu. Spremembe določil oslabitve zaradi uporabe metode efektivne obrestne mere se odražajo kot del prihodkov od obresti.

Če se v naslednjem obdobju poštena vrednost oslabljenih dolžniških vrednostnih papirjev, razvrščenih kot na razpolago za prodajo, poveča in je mogoče povečanje nepristransko povezati z dogodkom, ki se pojavi po pripoznanju izgube zaradi oslabitve v poslovnem izidu, je treba izgubo zaradi oslabitve razveljaviti in znesek razveljavitve pripoznati v poslovnem izidu. Kasnejše pokritje v pošteni vrednosti oslabljenega lastniškega vrednostnega papirja, ki je na razpolago za prodajo, pa se pripozna v drugem vseobsegajočem donosu obdobja.

(ii) Nefinančna sredstva

Skupina ob vsakem datumu poročanja preveri preostalo knjigovodsko vrednost nefinančnih sredstev Skupine, razen naložbenih nepremičnin, zalog in odloženih terjatev za davke z namenom, da ugotovi, ali so prisotni znaki oslabitve. Če takšni znaki obstajajo, se oceni nadomestljiva vrednost sredstva. Ocena oslabitve dobrega imena in neopredmetenih sredstev z nedoločeno dobo koristnosti, ki še niso na voljo za uporabo, se izvede enkrat letno pred sestavo zaključnega računa. Oslabitev denar ustvarjajoče enote se pripozna v primeru, ko njegova knjigovodska vrednost presega njegovo nadomestljivo vrednost.

Nadomestljiva vrednost sredstva ali denar ustvarjajoče enote je njena vrednost pri uporabi in poštena vrednost, zmanjšana za stroške prodaje, in sicer tista, ki je višja. Pri določanju vrednosti sredstva pri uporabi se pričakovani prihodnji denarni tokovi diskontirajo na njihovo sedanjo vrednost z uporabo diskontne mere pred obdavčitvijo, ki odraža sprotne tržne ocene časovne vrednosti denarja in tveganja, ki so značilna za sredstvo. Za namen preizkusa oslabitve, se sredstva, ki jih ni mogoče preskusiti posamično, uvrstijo v najmanjšo možno skupino sredstev, ki ustvarjajo denarne tokove iz nadaljnje uporabe in ki so pretežno neodvisni od prejemkov ostalih sredstev ali skupin sredstev (denar ustvarjajoča enota). Da bi preizkusili oslabitev dobrega imena, so denar ustvarjajoče enote, h katerim se dobro ime razporedi, predmet posebnega preizkusa (t.i. segment ceiling test); denar ustvarjajoče enote, h katerim je dobro ime razporejeno, se zberejo oz. združijo tako da raven, na kateri se preveri oslabitev, odraža najnižjo raven, na kateri se dobro ime spremlja za namene internega poročanja. Dobro ime pridobljeno s poslovno združitvijo, se razporedi na denar ustvarjajoče enote ali skupino takšnih enot, za katere se pričakuje, da bodo pridobile koristi od sinergij združitve.

Slabitev se izkaže v izkazu poslovnega izida. Izguba, ki se pri denar ustvarjajoči enoti pripozna zaradi oslabitve, se razporedi tako, da se najprej zmanjša knjigovodska vrednost dobrega imena, razporejenega na denar ustvarjajočo enoto (ali skupine denar ustvarjajočih enot), nato pa na druga sredstva denar ustvarjajoče enote (skupine denar ustvarjajočih enot) sorazmerno s knjigovodsko vrednostjo vsakega sredstva v enoti.

Izguba zaradi oslabitve dobrega imena se ne odpravlja. V zvezi z drugimi sredstvi pa Skupina izgube zaradi oslabitve v preteklih obdobjih na datum bilance stanja ovrednoti in tako ugotovi, če je prišlo do zmanjšanja izgube ali ta celo več ne obstaja. Izguba zaradi oslabitve se odpravi, če je prišlo do spremembe ocen, na podlagi katerih Skupina določi nadomestljivo vrednost sredstva. Izguba zaradi oslabitve sredstva se odpravi do višine, do katere povečana knjigovodska vrednost sredstva ne preseže knjigovodske vrednosti, ki bi bila ugotovljena po odštetju amortizacijskega odpisa, če pri sredstvu v prejšnjih letih ne bi bila pripoznana izguba zaradi oslabitve.

(j) Nekratkoročna sredstva, razvrščena med sredstva, namenjena za prodajo

Nekratkoročna sredstva (ali skupina za odtujitev, ki obsega sredstva in obveznosti), za katera se pričakuje, da bo njihova vrednost poravnana predvsem s prodajo in ne z nadaljnjo uporabo, se razvrstijo med sredstva za prodajo. Neposredno pred razvrščanjem sredstva med sredstva za prodajo se izvede njihova ponovna meritev (ali sestavnih delov ali skupine za odtujitev) v skladu z računovodskimi usmeritvami Skupine. V skladu s tem se dolgoročno sredstvo (ali skupina za odtujitev) pripozna po knjigovodski vrednosti ali pošteni vrednosti, zmanjšani za stroške prodaje, in sicer tisti, ki je nižja. Izguba zaradi oslabitve skupine za odtujitev se razporedi tako, da se najprej zmanjša knjigovodska vrednost dobrega imena, razporejenega na skupino, nato pa na druga sredstva in obveznosti sorazmerno s knjigovodsko vrednostjo vsakega sredstva v enoti, pri tem pa se izgube ne razporedi na zaloge, finančna sredstva, odložene terjatve za davek, sredstva v zvezi z zaslužki zaposlenih, naložbene nepremičnine, ki jih je še naprej potrebno meriti skladno z računovodskimi usmeritvami Skupine. Izgube zaradi oslabitve ob prerazvrstitvi sredstev med sredstva, namenjena za prodajo, in kasnejše izgube ob ponovnem merjenju se izkazujejo v poslovnem izidu. Dobički se ne izkazujejo v višini, ki presega morebitne kumulativne izgube zaradi oslabitve.

Ko se neopredmetena sredstva in opredmetena osnovna sredstva razporedijo med sredstva, namenjena za prodajo ali distribucijo, se prenehajo amortizirati. Po razporeditvi med sredstva, namenjena za prodajo ali distribucijo se prav tako preneha obračunavanje naložb po kapitalski metodi.

(k) Zaslužki zaposlenih

(i) Kratkoročni zaslužki zaposlenih

Obveze za kratkoročne zaslužke zaposlenih se merijo brez diskontiranja in se izkažejo med odhodki, ko je delo zaposlenega v zvezi z določenim kratkoročnim zaslužkom opravljeno.

(l) Rezervacije

Rezervacije se pripoznajo, če ima Skupina zaradi preteklega dogodka pravne ali posredne obveze, ki jih je mogoče zanesljivo oceniti in je verjetno, da bo pri poravnavi obveze potreben odtok dejavnikov, ki omogočajo gospodarske koristi. Skupina rezervacije določi z diskontiranjem pričakovanih prihodnjih denarnih tokov po meri pred obdavčitvijo, ki odraža obstoječe ocene časovne vrednosti denarja in po potrebi tudi tveganja, ki so značilna za obveznost. Razreševanje diskonta se izkaže med finančnimi odhodki.

(i) Garancije za izdelke in storitve

Rezervacija za garancije za izdelke in storitve se izkaže ob prodaji izdelkov ali storitev, za katere je garancija dana. Rezervacija se oblikuje na osnovi izvirnih podatkov o garanciji in ob presoji vseh možnih izidov glede na njihovo verjetnost.

(ii) Reorganiziranje

Rezervacija za stroške reorganiziranja se pripozna, če je Skupina odobrila podroben uradni načrt reorganiziranja in ga je že pričela izvajati ali ga je javno objavila. Postavka ne vključuje bodočih stroškov poslovanja.

(iii) Kočljive pogodbe

Rezervacija za stroške kočljive pogodbe se pripozna, ko neizogibni stroški izpolnjevanja pogodbenih obveznosti po tej pogodbi presegajo pričakovane gospodarske koristi, ki jih je Skupina deležna na osnovi pogodbe. Rezervacije se merijo po sedanji vrednosti pričakovanih stroškov prekinitve pogodbe oziroma pričakovanih stroškov nadaljevanja pogodbenega razmerja, in sicer po nižji od obeh. Preden Skupina oblikuje rezervacijo, izkaže morebitne izgube iz oslabitve vrednosti sredstev, ki so povezana s pogodbo.

(iv) Rezervacije za odpravnine in jubilejne nagrade

Družba je v skladu z zakonskimi predpisi, kolektivno pogodbo in internim pravilnikom zavezana k plačilu jubilejnih nagrad zaposlencem ter odpravnin ob njihovi upokojitvi, za kar so oblikovane rezervacije.

Rezervacije so oblikovane v višini ocenjenih bodočih izplačil za odpravnine in jubilejne nagrade, diskontirane na dan izkaza finančnega položaja. Izračun je bil narejen za vsakega zaposlenega tako, da je upošteval stroške odpravnin ob upokojitvi ter stroške vseh pričakovanih jubilejnih nagrad do upokojitve. Izbrana diskontna obrestna mera znaša 5,10 odstotka letno in predstavlja donos 10-letnih podjetniških obveznic v Euro območju. Izračun je z uporabo projicirane enote pripravil pooblaščeni aktuar.

(v) Vzpostavitev v prvotno stanje

Skladno z objavljenimi okoljevarstvenimi usmeritvami Skupine in ustreznimi zakonskimi določili se rezervacija za vzpostavitev v prvotno stanje zaradi onesnaženja tal pripozna takrat, ko pride do onesnaženja tal.

(m) Prihodki

(i) Prihodki iz prodaje proizvodov, blaga in materiala

Prihodki iz prodaje proizvodov, blaga in materiala se pripoznajo po pošteni vrednosti prejetega poplačila ali terjatve iz tega naslova, in sicer zmanjšani za vračila, rabate za nadaljnjo prodajo in količinske popuste. Prihodki se izkažejo, ko je kupec prevzel vse pomembne oblike tveganja in koristi, povezane z lastništvom sredstva, ko obstaja gotovost glede poplačljivosti nadomestila in z njim povezanih stroškov ali možnosti vračila proizvodov, ko Skupina preneha z nadaljnjim odločanjem o prodanih proizvodih in ko je višino prihodkov mogoče zanesljivo izmeriti. V kolikor je verjetno, da bodo dani popusti in se znesek lahko zanesljivo izmeri, se omenjeni popust pripozna kot zmanjšanje prihodkov ob pripoznanju prodaje.

Prenos tveganj in koristi je odvisen od posameznih določil kupoprodajne pogodbe. Pri prodaji blaga se prenos praviloma izvede potem, ko je blago prispelo v kupčevo skladišče, vendar pa pri nekaterih mednarodnih pošiljkah do prenosa pride ob naložitvi blaga na transportno sredstvo pri prodajalcu. Pri teh proizvodih kupec praviloma ni upravičen do vračila.

(ii) Prihodki iz opravljenih storitev

Prihodki iz opravljenih storitev se v izkazu poslovnega izida pripoznajo glede na stopnjo dokončanosti posla na datum poročanja. Stopnja dokončanosti se oceni s pregledom opravljenega dela.

Ko se posamična storitev izvaja v obdobju, ki presega poročevalsko obdobje, se plačila razvrščajo med posamezna obdobja na podlagi poštene vrednosti.

(iii) Provizije

Ko Skupina v določenem poslu nastopa kot posrednik in ne kot matična družba, se izkažejo prihodki v višini neto zneska provizije Skupine.

(iv) Prihodki od najemnin

Prihodki od najemnin iz naložbenih nepremičnin se pripoznajo med prihodki enakomerno med trajanjem najema. Podeljene vzpodbude v zvezi z najemom se pripoznajo kot sestavni del skupnih prihodkov od najemnin. Prihodki od najemnin iz podzakupov se pripoznajo kot ostali prihodki.

(n) Državne podpore

Državne podpore se v začetku pripoznajo v računovodskih izkazih kot odloženi prihodki, ko obstaja sprejemljivo zagotovilo, da bo družba podpore prejela in da bo izpolnila pogoje v zvezi z njimi, in se v izkazu poslovnega izida pripoznajo strogo dosledno med drugimi prihodki iz poslovanja v dobi koristnosti posameznega sredstva. Državne podpore, prejete za kritje stroškov, se pripoznavajo strogo dosledno kot prihodki v obdobjih, v katerih nastajajo zadevni stroški, ki naj bi jih le-te nadomestile.

(o) Finančni prihodki in finančni odhodki

Finančni prihodki obsegajo prihodke od obresti od naložb, prihodke od dividend, prihodke od odsvojitve za prodajo razpoložljivih finančnih sredstev, spremembe poštene vrednosti finančnih sredstev po pošteni vrednosti skozi poslovni izid, pozitivne tečajne razlike in dobičke od inštrumentov za varovanje pred tveganjem, ki se pripoznajo v poslovnem izidu. Prihodki iz obresti se pripoznajo v poslovnem izidu ob njihovem nastanku z uporabo metode efektivne obrestne mere. Prihodki od dividend se v izkazu poslovnega izida pripoznajo na dan, ko je uveljavljena delničarjeva pravica do plačila, kar je pri podjetjih, ki kotirajo na borzi, praviloma datum, ko pravica do tekoče dividende preneha biti povezana z delnico.

Finančni odhodki obsegajo stroške izposojanja (del stroškov izposojanja se lahko usredstvi v okviru nepremičnin, naprav in opreme), negativne tečajne razlike, izgube zaradi oslabitve vrednosti finančnih sredstev in poslovnih terjatev in izgube od inštrumentov za varovanje pred tveganjem, ki se pripoznajo v izkazu poslovnega izida. Stroški izposojanja se v izkazu poslovnega izida pripoznajo po metodi efektivnih obresti, razen tistih, ki se pripišejo nabavni vrednosti sredstev v gradnji ali pripravi.

℗ Davek iz dobička

Davek od dobička oziroma izgube poslovnega leta obsega odmerjeni in odloženi davek. Davek od dobička se izkaže v izkazu poslovnega izida, razen v tistem delu, v katerem se nanaša na poslovne združitve ali postavke, ki se izkazujejo neposredno v kapitalu in se zato izkazuje med kapitalom ali drugem vseobsegajočem donosu.

Odmerjeni davek je davek, za katerega se pričakuje, da bo plačan od obdavčljivega dobička za poslovno leto, ob uporabi davčnih stopenj, uveljavljenih ali v bistvu uveljavljenih na datum poročanja, in morebitne prilagoditve davčnih obveznosti v povezavi s preteklimi poslovnimi leti.

Odloženi davek se izkazuje ob upoštevanju začasnih razlik med knjigovodsko vrednostjo sredstev in obveznosti za potrebe finančnega poročanja in zneskov za potrebe davčnega poročanja. Odloženi davek se ne izkazuje za:

• začasne razlike ob začetnem pripoznanju sredstev ali obveznosti pri transakcijah, ki niso poslovne združitve in ki ne vplivajo, niti na računovodski niti na obdavčljivi dobiček oz. izgubo,
• začasne razlike v zvezi z naložbami v odvisna podjetja in skupaj obvladovana podjetja v tisti višini, za katero obstaja verjetnost, da ne bodo odpravljene v predvidljivi prihodnosti,
• obdavčljive začasne razlike ob začetnem pripoznanju dobrega imena.

Odloženi davek se izkaže v višini, v kateri se pričakuje, da ga bo potrebno plačati ob odpravi začasnih razlik, na podlagi zakonov, uveljavljenih ali v bistvu uveljavljenih ob koncu poročevalskega obdobja.

Skupina pobota odložene terjatve za davek in odložene obveznosti za davek, če ima za to zakonsko izterljivo pravico ter če se odložene terjatve za davek in odložene obveznosti za davek nanašajo na davek iz dobička, nanašajoč se na isto davčno oblast v zvezi z isto obdavčljivo enoto, ali na različne obdavčljive enote, ki nameravajo poplačati obveznosti za davek ali prejeti odložene terjatve za davek v pobotanem znesku ali pa nameravajo hkrati poplačati obveznosti za davek ali prejeti odložene terjatve za davek.

Odložena terjatev za davek za neuveljavljene davčne izgube, davčne dobropise in davčno priznane začasne razlike se pripozna v obsegu, za katerega obstaja verjetnost, da bo na razpolago prihodnji obdavčljivi dobiček, v breme katerega bo v prihodnje mogoče uporabiti odloženo terjatev. Odložene terjatve za davek se zmanjšajo za znesek, za katerega ni več verjetno, da bo mogoče uveljaviti davčno olajšavo, povezano s sredstvom.

® Osnovni donos na delnico

Skupina pri navadnih delnicah izkazuje osnovno dobičkonosnost delnice, ki je enaka kot popravljena dobičkonosnost delnice, ker Skupina nima izdanih prednostnih delnic ali spremenljivih obveznic. Osnovna dobičkonosnost delnice se izračuna tako, da delimo dobiček oziroma izgubo, ki pripada navadnim delničarjem, s tehtanim povprečnim številom navadnih delnic v poslovnem letu.

(s) Primerjalne informacije

Primerjalne informacije so pretežno usklajene s predstavitvijo informacij v tekočem letu. Kadar je bilo potrebno, so bili primerjalni podatki prilagojeni tako, da so v skladu s predstavitvijo informacij v tekočem letu.

(t) Poročanje po odsekih

Rezultati poslovnih odsekov, ki jih prejme vodstveni delavec Skupine, vsebujejo postavke, ki jih je mogoče pripisati neposredno poslovnemu odseku kot tudi tiste, ki jih je odseku mogoče pripisati na razumni podlagi. Nerazporejene postavke predstavljajo predvsem skupna sredstva (v osnovi poslovni prostori na sedežu Skupine), izdatki za skupne službe in terjatve in obveznosti za davek.

Kapitalske naložbe odseka predstavljajo skupen strošek, ki je nastal tekom leta za namene pridobivanja opredmetenih osnovnih sredstev in neopredmetenih sredstev Skupine, razen dobrega imena.

(u) Novi standardi in pojasnila, ki še niso stopili v veljavo

Nova dopolnitev k standardom začne veljati za poslovno leto, ki se prične po 1. januarju 2012 in tudi ni upoštevana med pripravo računovodskih izkazov družbe. Ta dopolnitev ne vpliva na računovodske izkaze družbe.

Dopolnilo k MSRP 7 Razkritja – prenosi finančnih sredstev (v veljavi za letna obračunska obdobja, ki se začnejo 1. julija 2011 ali pozneje. Uporaba pred tem datumom je dovoljena.)

Dopolnilo zahteva, da družba razkrije informacije, ki uporabnikom njenih računovodskih izkazov omogočajo:

• razumevanje odnosa med prenesenimi finančnimi sredstvi, za katera pripoznanje ni bilo v celoti odpravljeno, in povezanimi obveznostmi; in
• oceno narave nadaljnje udeležbe družbe v finančnih sredstvih, za katera je bilo pripoznanje odpravljeno, in z njo povezanih tveganj.

Dopolnilo opredeljuje "nadaljnjo udeležbo" za namene uporabe zahtev po razkritju.

Družba predvideva, da ob upoštevanju narave poslovanja in vrste njenih finančnih sredstev pojasnilo k MSRP 7 ne bo pomembno vplivalo na računovodske izkaze.