Družba 5: Obvladovanje finančnih tveganj

Na področju obvladovanja finančnih tveganj smo v letu 2011 sledili notranjim finančnim politikam, ki vključujejo izhodišča za učinkovito in sistematično upravljanje s finančnimi tveganji. Cilji procesa upravljanja s finančnimi tveganji so:

• doseganje stabilnosti poslovanja in zmanjšanje izpostavljenosti posameznim tveganjem na sprejemljivo raven,
• povečanje vrednosti družb in vpliv na njihovo boniteto,
• povečanje finančnih prihodkov oziroma zmanjšanje finančnih odhodkov ter
• izničenje oziroma zmanjšanje učinka izjemnih škodnih dogodkov.

V družbi smo opredelili naslednje ključne vrste finančnih tveganj:

• Kreditna tveganja
• Valutna tveganja
• Obrestna tveganja
• Tveganja plačilne sposobnosti

Izpostavljenost posameznim vrstam finančnih tveganj ter ukrepe za varovanje pred njimi izvajamo in presojamo na podlagi učinkov na denarne tokove. Za varovanje pred finančnimi tveganji v okviru redne dejavnosti izvajamo ustrezne aktivnosti varovanja (ščitenja) na poslovnem, naložbenem in finančnem področju.

V luči zaostrene makroekonomske situacije smo v letu 2011 še večjo pozornost namenili kreditnim tveganjem, ki zajemajo vsa tveganja, kjer se zaradi neporavnave pogodbenih obveznosti poslovnih partnerjev (kupcev) zmanjšajo gospodarske koristi družbe, obvladovanim z naslednjimi sklopi ukrepov:

• z zavarovanjem večjega dela terjatev iz poslovanja pred kreditnimi tveganji pri Slovenski izvozni družbi – Prvi kreditni zavarovalnici d.d.,
• z dodatnim zavarovanjem bolj tveganih terjatev do kupcev z bančnimi garancijami in drugimi zavarovalnimi inštrumenti,
• z rednim nadziranjem poslovanja in finančnega stanja vseh novih in obstoječih poslovnih partnerjev ter z omejevanjem izpostavljenosti do posameznih poslovnih partnerjev,
• z izvajanjem medsebojnih in verižnih kompenzacij s kupci,
• s sistematičnimi in aktivnimi procesi nadzora nad kreditnimi limiti ter izterjavami terjatev.

Vodstvo družbe ocenjuje, da je glede na makroekonomsko situacijo izpostavljenost kreditnim tveganjem pomembno povišana, z navedenimi ukrepi za varovanje pred tveganji pa jo ustrezno omejujemo.

Že v letu 2010 je krovna družba valutna tveganja prenesla na hčerinske družbe, zato posledično družba ni izpostavljena valutnim tveganjem, pri katerih se zaradi spremembe tečaja posamezne valute lahko zmanjšajo gospodarske koristi podjetja. Enaka poslovna politika se je nadaljevala v letu 2011. Med valutnimi tveganji v letu 2011 prevladujejo tveganja, ki izvirajo iz izvajanja poslovnih aktivnosti na dolarskih trgih, medtem ko je izpostavljenost do preostalih valut zanemarljiva. Pri upravljanju z valutnimi tveganji predvsem na dolarskih trgih smo še večjo pozornost namenili naravnemu usklajevanju valutnih tveganj in prilagajanju poslovanja, ki nudi podjetju dolgoročno zmanjševanje izpostavljenosti nihanjem valutnih razmerij, torej z uravnavanjem prodaje in nabave.

Dodatno se kratkoročno varujemo s terminskimi valutnimi pogodbami in kratkoročnim zadolževanjem v valutah, katerim smo izpostavljeni.

V luči pričakovanih sprememb variabilnih obrestnih mer na trgih smo v začetku leta 2011 povečali delež posojil s fiksno obrestno mero, tako v obliki posojil, sklenjenih s fiksno obrestno mero, kot tudi z izvedenimi finančnimi instrumenti, z namenom povečanja zaščite pred obrestnim tveganjem v letu 2011. Delež kreditov s fiksno obrestno mero v krovni družbi konec leta 2011 tako znaša 49,3 %. Vodstvo družbe ocenjuje, da je vezano na navedeno, izpostavljenost obrestnim tveganjem zmerna.

Tveganja plačilne sposobnosti zajemajo tveganja, povezana s primanjkljajem razpoložljivih finančnih virov in posledično z nesposobnostjo družbe, da v dogovorjenih rokih poravna svoje obveznosti.

Gorenju, d.d., v letu 2012 zapade v plačilo 92.250 TEUR kreditnih linij, zato z bankami vodimo razgovore o refinanciranju obstoječih finančnih obveznosti ter tako zmanjšujemo tveganje refinanciranja. Z likvidnostno rezervo kratkoročnih virov na dan 31.12.2011 v višini 102.795 TEUR, ki sestoji iz neizkoriščenih revolving linij, vezanih kratkoročnih depozitov pri bankah ter denarja na računih, pa zagotavljamo ustrezno kratkoročno uravnavanje denarnih tokov ter znižujemo kratkoročno likvidnostno tveganje.

Tveganje kratkoročne plačilne sposobnosti družbe je tako zaradi učinkovitega upravljanja z denarnimi sredstvi, ustreznih razpoložljivih kreditnih linij za kratkoročno uravnavanje denarnih tokov, visoke stopnje finančne prožnosti ter dobrega dostopa do finančnih trgov in virov ocenjeno kot zmerno.

Tveganje dolgoročne plačilne sposobnosti je kot posledica uspešnega poslovanja, učinkovitega gospodarjenja s sredstvi, trajne sposobnosti ustvarjanja denarnih tokov iz poslovanja ter ustrezne kapitalske strukture ocenjena kot zmerna. Tako Gorenje, d.d., kot Skupina Gorenje, najmanj letno aktualizira načrt dolgoročnega servisiranja dolga, s posebnim poudarkom na aktivnostih za izvedbo refinanciranja v okviru enoletnega obdobja.

Vodstvo družbe ocenjuje, da je izpostavljenost družbe tveganjem plačilne sposobnosti zmerna.

Upravljanje s kapitalom

Uprava se je odločila za ohranjanje velikega kapitalskega obsega, da bi tako zagotovila zaupanje vseh deležnikov in nadaljnji razvoj družbe Gorenje. Kot enega od strateških kazalnikov je družba opredelila donosnost kapitala kot razmerje med doseženim čistim dobičkom večinskih lastnikov in povprečno vrednostjo lastniškega kapitala večinskih lastnikov. Družba si prizadeva za ohranjanje ravnotežja med večjimi donosi, ki bi jih omogočili z večjo zadolženostjo, ter prednostmi in varnostjo močne kapitalske strukture.

Naložbeni načrti, politika optimalne strukture kapitala ter pričakovanja in interesi delničarjev so temelj oblikovanja dividendne politike. Predlog višine dividende oblikujeta Uprava in Nadzorni svet obvladujoče družbe. Dividende se izplačajo iz bilančnega dobička obvladujoče družbe, ki se oblikuje v skladu z veljavnimi predpisi v Sloveniji, sklep o njegovi uporabi pa sprejme Skupščina delničarjev.

Družba nima posebnih ciljev glede deleža lastništva zaposlenih in nima nobenega programa delniških opcij. V letu 2011 v družbi ni prišlo do spremembe v načinu upravljanja s kapitalom. Niti obvladujoča družba niti njene odvisne družbe niso predmet kapitalskih zahtev, ki bi jih določili regulatorni organi.

Statut družbe ne vsebuje določb, ki bi razveljavljale sorazmernost pravic iz delnic, kot so pravice manjšinskih delničarjev ali omejitve glasovalnih pravic in nima sklepov o pogojno povečanem kapitalu.