Družba 3: Pomembne računovodske usmeritve

Družba je dosledno uporabila spodaj opredeljene računovodske politike za vsa obdobja, ki so predstavljena v priloženih računovodskih izkazih.

a) Tuja valuta

(i) Posli v tuji valuti

Posli izraženi v tuji valuti se preračunajo v EUR (funkcijsko valuto družbe) po menjalnem tečaju na dan posla. Denarna sredstva in obveznosti izražena v tuji valuti se ob koncu poročevalskega obdobja preračunajo v funkcijsko valuto po takrat veljavnem menjalnem tečaju. Pozitivne ali negativne tečajne razlike so razlike med odplačno vrednostjo v funkcijski valuti na začetku obdobja, popravljeno za višino efektivnih obresti in plačil med obdobjem, kot tudi odplačno vrednostjo v tuji valuti, preračunano po menjalnem tečaju na koncu obdobja.

Nedenarna sredstva in obveznosti izražena v tuji valuti in izmerjena po pošteni vrednosti se pretvorijo v EUR po menjalnem tečaju na dan, ko je določena višina poštene vrednosti. Nedenarne postavke, izražene v tuji valuti in izmerjene po izvirni vrednosti, se pretvorijo v funkcijsko valuto po menjalnem tečaju na dan posla.

Tečajne razlike se pripoznajo v izkazu poslovnega izida, kar pa ne velja za razlike, ki nastanejo pri preračunu:

• naložb v kapital, ki so na razpolago za prodajo;
• finančne obveznosti, ki je za naložbe v podjetja v tujini določena kot varovanje pred tveganjem, pod pogojem, da je varovanje uspešno; ali
• ustreznega varovanja denarnega toka pred tveganjem, pod pogojem, da je varovanje uspešno.

b) Finančni inštrumenti

(i) Neizpeljana finančna sredstva

Družba na začetku pripozna posojila in terjatve in vloge oz. depozite na dan njihovega nastanka. Ostala finančna sredstva (vključno sredstva, določena po pošteni vrednosti skozi poslovni izid) so na začetku pripoznana na datum menjave oz. ko družba postane stranka v pogodbenih določilih inštrumenta.

Družba odpravi pripoznanje finančnega sredstva, ko ugasnejo pogodbene pravice do denarnih tokov iz tega sredstva, ali ko družba prenese pravice do pogodbenih denarnih tokov iz finančnega sredstva na podlagi posla, v katerem se prenesejo vsa tveganja in koristi iz lastništva finančnega sredstva. Kakršen koli delež v prenesenem finančnem sredstvu, ki ga družba ustvari ali prenese, se pripozna kot posamično sredstvo ali obveznost.

Finančna sredstva in obveznosti se pobotajo, čisti znesek pa se prikaže v izkazu finančnega položaja, če in le če ima družba pravno pravico bodisi poravnati čisti znesek ali unovčiti sredstvo in hkrati poravnati svojo obveznost.

Neizpeljani finančni inštrumenti družbe vključujejo: obveznosti in terjatve, finančna sredstva, razpoložljiva za prodajo ter denarna sredstva in denarne ustreznike.

Posojila in terjatve

Posojila in terjatve so finančna sredstva z določenimi ali določljivimi plačili, ki ne kotirajo na delujočem trgu. Takšna sredstva so na začetku pripoznana po pošteni vrednosti, povečani za neposredne stroške posla. Po začetnem pripoznanju se posojila in terjatve izmerijo po odplačni vrednosti po metodi efektivnih obresti ter zmanjšani za izgube zaradi oslabitve.

Denarna sredstva in njihovi ustrezniki

Denarna sredstva in njihovi ustrezniki obsegajo denar v blagajni in vloge na vpogled, ki so predmet tveganja sprememb poštene vrednosti, in ki jih družba uporablja pri upravljanju kratkoročnih obvez. Prekoračitve na tekočem računu pri banki, ki jih je mogoče poravnati na poziv, so sestavni del kratkoročnih finančnih obveznosti.

Finančna sredstva, razpoložljiva za prodajo

Finančna sredstva, razpoložljiva za prodajo, so tista neizpeljana finančna sredstva, ki so označena kot razpoložljiva za prodajo ali pa niso uvrščena v zgoraj naštete kategorije. Po začetnem pripoznanju so te naložbe izmerjene po pošteni vrednosti, povečane za stroške posla.

Izgube zaradi oslabitve (glej pojasnilo 3(j)(i)) in tečajne razlike pri kapitalskih inštrumentih, ki so na razpolago za prodajo (glej pojasnilo 3(a)) so pripoznane v drugem vseobsegajočem donosu ter izkazane v kapitalu oz. rezervi za pošteno vrednost. Pri odpravi pripoznanja naložbe se nabrani dobički in izgube prenesejo v poslovni izid. Finančna sredstva, razpoložljiva za prodajo, zajemajo lastniške in dolžniške vrednostne papirje.

(ii) Neizpeljane finančne obveznosti

Družba na začetku pripozna izdane dolžniške vrednostne papirje in podrejene obveznosti na dan njihovega nastanka. Vse ostale finančne obveznosti (vključno obveznosti določene po pošteni vrednosti skozi poslovni izid) so na začetku pripoznane na datum trgovanja, ko družba postane pogodbena stranka v zvezi z inštrumentom.

Družba odpravi pripoznanje finančne obveznosti, če so obveze, določene v pogodbi, izpolnjene, razveljavljene ali zastarane.

Družba izkazuje neizpeljane finančne obveznosti kot druge finančne obveznosti. Takšne finančne obveznosti se na začetku izkazujejo po pošteni vrednosti, povečani za stroške, ki se neposredno pripisujejo poslu. Po začetnem pripoznanju se finančne obveznosti izmerijo po odplačni vrednosti po metodi efektivnih obresti.

Druge finančne obveznosti zajemajo posojila, prekoračitve na bančnih računih ter poslovne in druge obveznosti.

(iii) Osnovni kapital

Navadne delnice

Navadne delnice so izkazane kot kapital. Dodatni stroški, pripisljivi neposredno izdaji navadnih delnic in delniških opcij, so izkazani kot znižanje kapitala, brez davčnih učinkov.

Reodkup/odkup lastnih delnic ali deležev

Ob odkupu lastnih delnic ali deležev, ki se izkazuje kot del osnovnega kapitala, se znesek plačanega nadomestila vključno s stroški, ki se neposredno nanašajo na odkup, in brez davčnih učinkov, pripozna kot zmanjšanje v kapitalu. Odkupljene delnice ali deleži se izkazujejo kot lastne delnice in se izkazujejo med rezervo za lastne deleže. Ob prodaji lastnih delnic ali njihovi kasnejši ponovni izdaji se prejeti znesek izkaže kot povečanje kapitala, morebitni presežek ali primanjkljaj v zvezi s poslom pa se izkaže v kapitalskih rezervah.

Dividende se pripoznajo med obveznostmi v obdobju, v katerem je bil sprejet sklep skupščine o izplačilu dividend.

(iv) Izpeljani finančni inštrumenti skupaj z obračunavanjem varovanja pred tveganji

Družba uporablja izpeljane finančne inštrumente za varovanje pred izpostavljenostjo pred valutnimi in obrestnimi tveganji. Vgrajene izpeljane finančne inštrumente je treba ločiti od gostiteljske pogodbe in obračunati kot izpeljani finančni inštrument, samo če gospodarske značilnosti in tveganja vgrajenega izpeljanega finančnega inštrumenta niso tesno povezane z gospodarskimi značilnostmi in tveganji gostiteljske pogodbe, če poseben inštrument z enakimi določbami kot vgrajeni izpeljani finančni inštrument zadošča opredelitvi izpeljanega finančnega inštrumenta ter če se sestavljeni inštrument ne izmeri po pošteni vrednosti skozi poslovni izid.

Ob uvedbi varovanja pred tveganjem družba vodi formalne listine o razmerju varovanja pred tveganjem in o namenu ravnanja s tveganjem v podjetju ter o strategiji projekta varovanja pred tveganjem, kot tudi metode, ki se uporabijo pri ocenjevanju učinkovitosti razmerja pri varovanju pred tveganjem. Družba ocenjuje varovanje pred tveganjem na ustaljen način in ob njegovi uvedbi, kadar se pričakuje zelo uspešno varovanje pred tveganjem pri doseganju pobotanih sprememb poštene vrednosti ali denarnih tokov, ki se pripisujejo varovanemu tveganju in kadar dejanski rezultati vsakega posameznega varovanja dosegajo 80 do 125 odstotkov. Pri varovanju pred denarno tokovnimi tveganji mora biti predvideni posel, ki je predmet varovanja, zelo verjeten in izpostavljen spremembam denarnih tokov, ki lahko odločilno vplivajo na poslovni izid.

Izpeljani finančni inštrumenti se na začetku pripoznajo po pošteni vrednosti; stroški povezani s poslom se pripoznajo v poslovnem izidu, in sicer ob njihovem nastanku. Po začetnem pripoznanju se izpeljani finančni inštrumenti merijo po pošteni vrednosti, pripadajoče spremembe pa se obravnavajo kot je opisano v nadaljevanju.

Varovanje denarnega toka pred tveganji

Ko se izpeljani finančni inštrument določi kot varovanje pred tveganjem v primeru izpostavljenosti spremenljivosti denarnih tokov, ki jih je mogoče pripisati posameznemu tveganju, povezanim s pripoznanim sredstvom ali obveznostjo ali zelo verjetnimi predvidenimi posli, ki lahko vplivajo na poslovni izid, se uspešen del sprememb v pošteni vrednosti izpeljanega finančnega inštrumenta pripozna v drugem vseobsegajočem donosu obdobja in razkrije v rezervi za varovanje pred tveganjem oz. postavki kapitala. Neuspešen del sprememb poštene vrednosti izpeljanega finančnega inštrumenta se pripozna neposredno v poslovnem izidu.

V primeru, da je pred tveganjem varovana postavka nefinančno sredstvo, se znesek prenese na knjigovodsko vrednost sredstva, ko se le-to pripozna. V ostalih primerih se znesek, pripoznan v kapitalu, prenese v poslovni izid za isto obdobje, v katerem pred tveganjem varovana postavka vpliva na poslovni izid. Družba predvidoma preneha obračunavati varovanje pred tveganjem, če inštrument za varovanje pred tveganjem ne zadošča več sodilom za obračunavanje varovanja pred tveganjem, če se inštrument za varovanje pred tveganjem proda, odpove ali izkoristi, ali če družba prekliče označitev. Če predvidenega posla ni več pričakovati, se znesek v drugem vseobsegajočem donosu mora pripoznati neposredno v poslovnem izidu.

Ostali izpeljani finančni inštrumenti
Ko izpeljani finančni inštrument ni namenjen za trgovanje ter ni določen v razmerju pri varovanju pred tveganjem, se vse spremembe poštene vrednosti pripoznajo neposredno v poslovnem izidu.

c) Odvisne družbe

Družba naložbe v kapital odvisnih družb vrednoti po nabavni vrednosti. Stroški, ki jih družba lahko poveže z nakupom odvisne družbe, povečujejo nabavno vrednost kapitalske naložbe. Udeležba v dobičku se pripozna kot prihodek, ko Skupščina sprejme sklep o izplačilu.

d) Pridružene družbe

Družba naložbe v kapital pridruženih družb vrednoti po nabavni vrednosti. Stroški, ki jih družba lahko poveže z nakupom pridružene družbe, povečujejo nabavno vrednost kapitalske naložbe.

e) Nepremičnine, naprave in oprema

(i) Pripoznanje in merjenje

Nepremičnine, naprave in oprema so izkazani po svoji nabavni vrednosti, zmanjšani za amortizacijski popravek vrednosti in nabrano izgubo zaradi oslabitve.

Nabavna vrednost zajema stroške, ki se neposredno pripisujejo nabavi sredstev. Stroški v lastnem okvirju izdelanega sredstva zajemajo stroške materiala, neposredne stroške dela, in ostale stroške, ki jih je mogoče neposredno pripisati njegovi usposobitvi za nameravano uporabo, stroške razgradnje in odstranitve opredmetenih osnovnih sredstev ter obnovitev mesta, na katerem se je to sredstvo nahajalo, kot tudi usredstvene stroške izposojanja. Nabavljene računalniške programe, ki pomembno prispevajo k funkcionalnosti sredstev, je treba usredstviti kot del te opreme.

Družba je stroške izposojanja usredstvila ob upoštevanju nepremičnin, naprav in opreme v gradnji in izdelavi, če sta bila izpolnjena naslednja pogoja: če je bila vrednost posamezne investicije v teku v čistih prihodkih od prodaje večja od pet odstotkov in če je trajanje na investicijah v teku bilo več kot šest mesecev.

Deli nepremičnin, naprav in opreme, ki imajo različne dobe koristnosti, se obračunavajo kot posamezne (večje) skupine opredmetenih osnovnih sredstev.

Za zemljišča se uporablja model poštene vrednosti oziroma prevrednotenje. Učinek prevrednotenja se izkaže v drugem vseobsegajočem donosu. Slabitve predhodno okrepljenih zemljišč neposredno zmanjšujejo vrednost oblikovanega presežka iz prevrednotenja v drugem vseobsegajočem donosu, sicer se pripoznajo v izkazu poslovnega izida.

Dobiček ali izguba, ki nastane pri odtujitvi nepremičnin, naprav in opreme, se določi na podlagi primerjave prejemkov iz naslova odtujitve opredmetenega osnovnega sredstva ter pripoznane čiste vrednosti v okviru ostalih prihodkov/odhodkov poslovnega izida.

(ii) Prerazporeditve k naložbenim nepremičninam

Če se lastniško uporabljena nepremičnina spremeni v naložbeno nepremičnino, se ta nepremičnina izmeri po svoji pošteni vrednosti in prerazporedi k naložbenim nepremičninam. Dobiček, ki se pojavi pri ponovnem merjenju poštene vrednosti, se pripozna v poslovnem izidu in tako odpravi prej pripoznano izgubo zaradi oslabitve v zvezi z določeno nepremičnino, preostali dobiček pa se pripozna v drugem vseobsegajočem donosu in izkaže med rezervo za pošteno vrednost v sklopu kapitala.

(iii) Kasnejši stroški

Stroški zamenjave nekega dela nepremičnine, naprave in opreme se pripoznajo v knjigovodski vrednosti tega sredstva, če je verjetno, da bodo bodoče gospodarske koristi, povezane z delom tega sredstva, pritekale v družbo ter če je nabavno vrednost mogoče zanesljivo izmeriti. Pripoznanje knjigovodske vrednosti izmerjenega dela se odpravi. Vsi ostali stroški (kot npr. dnevno servisiranje) so pripoznani v poslovnem izidu kot odhodki, takoj ko do njih pride.

(iv) Amortizacija

Amortizacija se obračuna po metodi enakomernega časovnega amortiziranja ob upoštevanju dobe koristnosti vsakega posameznega (sestavnega) dela nepremičnine, naprave in opreme; ta metoda najbolj natančno odraža pričakovan vzorec uporabe sredstva. Najeta sredstva se amortizirajo ob upoštevanju trajanja najema in dobe koristnosti. Zemljišča se ne amortizirajo.

Opredmetena osnovna sredstva se amortizirajo na dan, ko so vgrajena in usposobljena za nameravano uporabo, v primeru znotraj podjetja ustvarjenih sredstev pa na dan, ko so zaključena in usposobljena za uporabo.

Ocenjene dobe koristnosti za tekoče in primerljivo obdobje so naslednje:

Metode amortiziranja, dobe koristnosti in preostale vrednosti se ponovno pregledajo na dan poročanja in po potrebi prilagodijo.

f) Neopredmetena sredstva

(i) Raziskave in razvijanje

Poraba pri raziskovalnem delovanju, katerega namen je pridobiti novo znanstveno in strokovno znanje ter razumevanje, se pripozna v izkazu poslovnega izida kot odhodek, ko se pojavi.

Dejavnosti razvijanja vključujejo načrt ali oblikovanje proizvodnje novih ali bistveno boljših izdelkov in postopkov. Strošek razvijanja se pripozna, če ga lahko zanesljivo izmerimo, če je izdelek ali postopek strokovno in poslovno izvedljiv, če obstaja možnost bodočih gospodarskih koristi, če družba razpolaga z ustreznimi viri za dokončanje razvijanja, in če ima družba namen uporabiti ali prodati sredstvo. Pripoznana vrednost porabe zajema stroške materiala, neposredne stroške dela, ostale stroške, ki jih je mogoče neposredno pripisati usposobitvi sredstva za nameravano uporabo ter usredstvene stroške izposojanja. Ostala vrednost porabe se pripozna v izkazu poslovnega izida kot odhodek, ko se pojavi.

Pripoznana poraba pri razvojnem delovanju je izkazana po nabavni vrednosti, zmanjšani za amortizacijski popravek vrednosti in nabrane izgube zaradi oslabitve.

(ii) Ostala neopredmetena sredstva

Ostala neopredmetena sredstva, pridobljena s strani družbe, katerih dobe koristnosti so omejene, so izkazana po nabavni vrednosti, zmanjšani za amortizacijski popravek vrednosti in nabrane izgube zaradi oslabitve.

(iii) Kasnejši stroški

Kasnejši stroški v zvezi z neopredmetenimi sredstvi so usredstveni le v primerih, ko povečujejo bodoče gospodarske koristi, ki izhajajo iz sredstva, na katero se stroški nanašajo. Vsi ostali stroški, vključno stroški znotraj ustvarjenega dobrega imena in blagovnih znamk, so pripoznani v poslovnem izidu kot odhodki takoj, ko do njih pride.

(iv) Amortizacija

Amortizacija se obračuna od nabavne vrednosti sredstva, zmanjšane za preostalo vrednost. Amortizacija se pripozna v poslovnem izidu po metodi enakomernega časovnega amortiziranja ob upoštevanju dobe koristnosti neopredmetenih sredstev, razen dobrega imena, in se začne, ko so sredstva na razpolago za uporabo.

Ocenjene dobe koristnosti za tekoče in primerljivo leto so naslednje:

Amortizacijske metode, dobe koristnosti in preostale vrednosti se preverijo ob koncu vsakega poslovnega leta in se po potrebi prilagodijo.

g) Naložbene nepremičnine

Naložbene nepremičnine so nepremičnine, posedovane, da bi prinašale najemnino ali povečevale vrednost nekratkoročne naložbe ali pa oboje. Naložbene nepremičnine niso posedovane za namene prodaje pri običajnem poslovanju, za namene proizvodnje ali dobavo blaga in storitev ali administrativne namene. Ob začetnem pripoznanju so naložbene nepremičnine izmerjene po nabavni vrednosti, kasneje pa po pošteni vrednosti, spremembe poštene vrednosti pa so pripoznane v izkazu poslovnega izida.

Stroški vključujejo tiste odhodke, ki jih lahko neposredno pripišemo nabavi naložbene nepremičnine. Stroški v lastnem okviru zgrajene naložbene nepremičnine zajemajo stroške materiala, neposredne stroške dela, ostale stroške, ki jih je mogoče neposredno pripisati njeni usposobitvi za nameravano uporabo ter usredstvene stroške izposojanja.

Družba nepremičnine, ki jih daje v najem odvisnim družbam in so povezane z opravljanjem njene dejavnosti, izkazuje med opredmetenimi osnovnimi sredstvi. Med naložbene nepremičnine uvrščamo tudi tiste nepremičnine, katerih najemniki zavzemajo več kot 50 % razpoložljive površine.

Dobiček ali izguba, ki nastane pri odtujitvi naložbene nepremičnine (izračunan kot razlika med prihodki od prodaje in knjigovodsko vrednostjo postavke), se pripozna v poslovnem izidu. V kolikor se proda naložbena nepremičnina, ki je bila prej razvrščena kot opredmeteno osnovno sredstvo, se ustrezen znesek, ki je del prevedbene rezerve, prenese med zadržani dobiček.

Če se uporaba nepremičnine spremeni v tej meri, da zahteva prerazvrstitev med opredmetena osnovna sredstva, se njena poštena vrednost, za kasnejše obračunavanje amortizacije, spremeni v nabavno vrednost.

h) Najeta sredstva

Najemi, pri katerih družba prevzame vse pomembne oblike tveganja in koristi, povezane z lastništvom sredstva, se obravnavajo kot finančni najemi. Po začetnem pripoznanju je najeto sredstvo izkazano v znesku, ki je enak pošteni vrednosti ali, če je ta nižja, sedanji vrednosti najmanjše vsote najemnin. Po začetnem pripoznanju se sredstva obračunavajo v skladu z računovodskimi usmeritvami, ki veljajo za takšna sredstva.

Ostali najemi se obravnavajo kot poslovni najemi in se ne pripoznajo v izkazu finančnega položaja družbe.

i) Zaloge

Zaloge se vrednotijo po izvirni vrednosti ali čisti iztržljivi vrednosti, in sicer po manjši med njima. Stroški zalog materiala in trgovskega blaga se izkazujejo po metodi tehtanih povprečnih cen in vsebujejo nabavno vrednost, stroške izdelave in pretvarjanja ter druge stroške, ki se pojavljajo pri spravljanju zalog na njihovo sedanje mesto in v njihovo sedanje stanje. Pri dokončanih proizvodih in nedokončani proizvodnji vsebujejo stroški tudi ustrezen delež posrednih proizvajalnih stroškov ob normalni uporabi proizvajalnih sredstev.

Čista iztržljiva vrednost je ocenjena prodajna cena, dosežena v rednem poslovanju, zmanjšana za ocenjene stroške dokončanja in ocenjene stroške prodaje.

j) Oslabitev sredstev

(i) Neizpeljana finančna sredstva

Za vsako finančno sredstvo, ki ni izkazano po pošteni vrednosti skozi poslovni izid, se na datum poročanja oceni, ali obstajajo objektivni dokazi, iz katerih je razvidna oslabitev sredstva. Za finančno sredstvo se šteje, da je oslabljeno, če obstajajo objektivni dokazi, iz katerih je razvidno, da je po začetnem pripoznanju sredstva zaradi enega ali več dogodkov prišlo do zmanjšanja pričakovanih bodočih denarnih tokov iz naslova tega sredstva, ki se dajo zanesljivo izmeriti.

Objektivni dokazi o oslabitvi finančnih sredstev (vključno lastniški delniški papirji) so lahko naslednji: neizpolnitev ali kršitev s strani dolžnika; restrukturiranje zneska, ki so ga drugi dolžni družbi, v kolikor se slednja strinja; znaki, da bo dolžnik šel v stečaj; poslabšanje plačilne zmožnosti posojilojemalcev ali izdajateljev vrednostnih papirjev v družbi ter gospodarske razmere, ki sovpadajo z izginotjem delujočega trga za tovrstno vrednostnico. Dodatno k temu je v primeru naložbe v lastniške vrednostne papirje objektivni dokaz o oslabitvi pomembno ali dolgotrajno znižanje poštene vrednosti pod nabavno vrednost.

Finančna sredstva, izmerjena po odplačni vrednosti

Družba oceni dokaze o oslabitvi finančnih sredstev, izmerjenih po odplačni vrednosti (posojila, terjatve in naložbeni vrednostni papirji v posesti do zapadlosti), posamično in skupno. Vsa sredstva se izmerijo posamično za namen oslabitve. V kolikor se ugotovi, da posamezna pomembna sredstva niso oslabljena, se oceni njihova skupna oslabljenost, do katere je že prišlo, ni pa še opredeljena. Sredstva, ki niso sama zase pomembna, se ocenijo skupno, in sicer tako, da se vključijo v skupine s podobnimi značilnostmi tveganja.

Pri oceni skupne oslabitve družba uporablja pretekli razvoj verjetnosti neizpolnitve, čas povrnitev in znesek nastale izgube, ki je popravljen za oceno uprave o tem, ali so dejanske izgube zaradi tekočih gospodarskih in kreditnih pogojev lahko večje ali manjše od izgub, kot jih predvideva pretekli razvoj.

Izguba zaradi oslabitve v zvezi s finančnim sredstvom, izkazanim po odplačni vrednosti, se izračuna kot razlika med neodpisano vrednostjo sredstva in pričakovanimi bodočimi denarnimi tokovi, razobrestenimi po izvirni efektivni obrestni meri. Izgube se pripoznajo v poslovnem izidu in izkažejo v kontu popravka vrednosti posojil in terjatev oziroma naložbenih vrednostnih papirjev v posesti do zapadlosti. Tako se obresti od oslabljenega sredstva še nadalje pripoznavajo. Ko se zaradi kasnejših dogodkov (npr. poplačilo dolga s strani dolžnika) znesek izgube zaradi oslabitve zmanjša, se to zmanjšanje izgube zaradi oslabitve odpravi skozi poslovni izid.

Družba v skladu z računovodskim pravilnikom ugotavlja potrebo po oslabitvi terjatev na podlagi upoštevanja kriterijev zapadlosti in zavarovanja terjatev, ki se v nadaljevanju korigira z individualno oceno.

Za prodajo razpoložljiva finančna sredstva

Izgube zaradi oslabitve finančnih sredstev, razpoložljivih za prodajo, se pripoznajo tako, da se izguba, izkazana v rezervi za pošteno vrednost, prenese v poslovni izid. Znesek nabrane izgube, ki se prerazvrsti iz kapitala in pripozna v poslovnem izidu, je razlika med nabavno vrednostjo (po odštetju vseh vračil in odplačil glavnice) in sprotno pošteno vrednostjo, zmanjšana za izgubo zaradi oslabitve, ki je bila prej pripoznana v poslovnem izidu. Spremembe določil oslabitve zaradi uporabe metode efektivne obrestne mere se odražajo kot del prihodkov od obresti.

Če se v naslednjem obdobju poštena vrednost oslabljenih dolžniških vrednostnih papirjev, razvrščenih kot na razpolago za prodajo, poveča in je mogoče povečanje nepristransko povezati z dogodkom, ki se pojavi po pripoznanju izgube zaradi oslabitve v poslovnem izidu, je treba izgubo zaradi oslabitve razveljaviti in znesek razveljavitve pripoznati v poslovnem izidu. Kasnejše pokritje v pošteni vrednosti oslabljenega lastniškega vrednostnega papirja, ki je na razpolago za prodajo, pa se pripozna v drugem vseobsegajočem donosu obdobja.

(ii) Nefinančna sredstva

Družba ob vsakem poročanju preveri preostalo knjigovodsko vrednost nefinančnih sredstev družbe, razen naložbenih nepremičnin, zalog in odloženih terjatev za davke z namenom, da ugotovi, ali so prisotni znaki oslabitve. Če takšni znaki obstajajo, se oceni nadomestljiva vrednost sredstva. Ocena oslabitve dobrega imena in neopredmetenih sredstev z nedoločeno dobo koristnosti se izvede na letni osnovi, Oslabitev denar ustvarjajoče enote se pripozna v primeru, ko njegova knjigovodska vrednost presega njegovo nadomestljivo vrednost.

Nadomestljiva vrednost sredstva ali denar ustvarjajoče enote je njena vrednost pri uporabi ali poštena vrednost, zmanjšana za stroške prodaje, in sicer tista, ki je višja. Pri določanju vrednosti sredstva pri uporabi se pričakovani prihodnji denarni tokovi diskontirajo na njihovo sedanjo vrednost z uporabo diskontne mere pred obdavčitvijo, ki odraža sprotne tržne ocene časovne vrednosti denarja in tveganja, ki so značilna za sredstvo. Za namen preizkusa oslabitve se sredstva, ki jih ni mogoče preskusiti posamično, uvrstijo v najmanjšo možno skupino sredstev, ki ustvarjajo denarne tokove iz nadaljnje uporabe in ki so pretežno neodvisni od prejemkov ostalih sredstev ali skupin sredstev (denar ustvarjajoča enota). Da bi preizkusili oslabitev dobrega imena, so denar ustvarjajoče enote, h katerim se dobro ime razporedi, predmet posebnega preizkusa (t.i. segment ceiling test); denar ustvarjajoče enote, h katerim je dobro ime razporejeno, se zberejo oz. združijo tako, da raven, na kateri se preveri oslabitev, odraža najnižjo raven, na kateri se dobro ime spremlja za namene internega poročanja. Dobro ime, pridobljeno s poslovno združitvijo, se razporedi na denar ustvarjajoče enote ali skupino takšnih enot, za katere se pričakuje, da bodo pridobile koristi od sinergij združitve.

Slabitev se izkaže v poslovnem izidu. Izguba, ki se pri denar ustvarjajoči enoti pripozna zaradi oslabitve, se razporedi tako, da se najprej zmanjša knjigovodska vrednost dobrega imena, razporejenega na denar ustvarjajočo enoto, nato pa na druga sredstva enote (skupine enot) sorazmerno s knjigovodsko vrednostjo vsakega sredstva v enoti.

Izguba zaradi oslabitve dobrega imena se ne odpravlja. V zvezi z drugimi sredstvi družba izgube zaradi oslabitve v preteklih obdobjih na datum izkaza finančnega položaja ovrednoti in tako ugotovi, če je prišlo do zmanjšanja izgube ali ta celo ne obstaja več. Izguba zaradi oslabitve se odpravi, če je prišlo do spremembe ocen, na podlagi katerih družba določi nadomestljivo vrednost sredstva. Izguba zaradi oslabitve sredstva se odpravi do višine, do katere povečana knjigovodska vrednost sredstva ne preseže knjigovodske vrednosti, ki bi bila ugotovljena po odštetju amortizacijskega odpisa, če pri sredstvu v prejšnjih letih ne bi bila pripoznana izguba zaradi oslabitve.

k) Nekratkoročna sredstva, razvrščena med sredstva, namenjena za prodajo

Nekratkoročna sredstva (ali skupina za odtujitev, ki obsega sredstva in obveznosti), za katera se pričakuje, da bo njihova vrednost poravnana predvsem s prodajo ali distribucijo in ne z nadaljnjo uporabo, se razvrstijo med sredstva za prodajo ali distribucijo. Neposredno pred razvrščanjem sredstva med sredstva za prodajo ali distribucijo se izvede ponovna meritev sredstev (ali sestavnih delov ali skupine za odtujitev) v skladu z računovodskimi usmeritvami družbe. V skladu s tem se nekratkoročno sredstvo (ali skupina za odtujitev) pripozna po knjigovodski vrednosti ali pošteni vrednosti, zmanjšani za stroške prodaje, in sicer po tisti, ki je nižja. Izguba zaradi oslabitve skupine za odtujitev se razporedi tako, da se najprej zmanjša knjigovodska vrednost dobrega imena, razporejenega na skupino, nato pa na druga sredstva in obveznosti sorazmerno s knjigovodsko vrednostjo vsakega sredstva v enoti, pri tem pa se izgube ne razporedi na zaloge, finančna sredstva, odložene terjatve za davek, sredstva v zvezi z zaslužki zaposlenih, naložbene nepremičnine, ki jih je še naprej potrebno meriti skladno z računovodskimi usmeritvami družbe. Izgube zaradi oslabitve ob prerazvrstitvi sredstev med sredstva, namenjena za prodajo ali distribucijo, in kasnejše izgube ali dobički ob ponovnem merjenju se izkazujejo v poslovnem izidu. Dobički se ne izkazujejo v višini, ki presega morebitne kumulativne izgube zaradi oslabitve.

Ko se neopredmetena sredstva in opredmetena osnovna sredstva razporedijo med sredstva, namenjena za prodajo ali distribucijo, se prenehajo amortizirati. Po razporeditvi med sredstva, namenjena za prodajo ali distribucijo, se prav tako preneha obračunavanje naložb po kapitalski metodi.

l) Zaslužki zaposlenih

Kratkoročni zaslužki zaposlenih

Obveze za kratkoročne zaslužke zaposlenih se merijo brez diskontiranja in se izkažejo med odhodki, ko je delo zaposlenega v zvezi z določenim kratkoročnim zaslužkom opravljeno.

m) Rezervacije

Rezervacije se pripoznajo, če ima družba zaradi preteklega dogodka pravne ali posredne obveze, ki jih je mogoče zanesljivo oceniti in je verjetno, da bo pri poravnavi obveze potreben odtok dejavnikov, ki omogočajo gospodarske koristi. Družba rezervacije določi z diskontiranjem pričakovanih prihodnjih denarnih tokov po meri pred obdavčitvijo, ki odraža obstoječe ocene časovne vrednosti denarja in po potrebi tudi tveganja, ki so značilna za obveznost. Razreševanje diskonta se izkaže med finančnimi odhodki.

(i) Garancije za izdelke in storitve

Rezervacija za garancije za izdelke in storitve se izkaže ob prodaji izdelkov ali storitev, za katere je garancija dana. Rezervacija se oblikuje na osnovi izvirnih podatkov o garanciji in ob presoji vseh možnih izidov glede na njihovo verjetnost.

(ii) Rezervacije za odpravnine in jubilejne nagrade

Družba je v skladu z zakonskimi predpisi, kolektivno pogodbo in internim pravilnikom zavezana k plačilu jubilejnih nagrad zaposlencem ter odpravnin ob njihovi upokojitvi, za kar so oblikovane nekratkoročne rezervacije. Druge pokojninske obveznosti ne obstajajo.

Rezervacije so oblikovane v višini ocenjenih bodočih izplačil za odpravnine in jubilejne nagrade, diskontirane na dan izkaza finančnega položaja. Izračun je bil narejen za vsakega zaposlenega, tako da je upošteval stroške odpravnin ob upokojitvi ter stroške vseh pričakovanih jubilejnih nagrad do upokojitve. Izbrana diskontna obrestna mera znaša 5,10 % letno in predstavlja donos 10-letnih podjetniških obveznic v EUR območju; izračun je z uporabo projicirane enote pripravil pooblaščeni aktuar.

(iii) Reorganiziranje

Rezervacija za stroške reorganiziranja se pripozna, če je družba odobrila podroben uradni načrt reorganiziranja in ga je že pričela izvajati ali ga je javno objavila. Postavka ne vključuje bodočih stroškov poslovanja.

(iv) Vzpostavitev v prvotno stanje

Skladno z objavljenimi okoljevarstvenimi usmeritvami družbe in ustreznimi zakonskimi določili se rezervacija za vzpostavitev v prvotno stanje zaradi onesnaženja tal pripozna takrat, ko pride do onesnaženja tal.

(v) Kočljive pogodbe

Rezervacija za stroške kočljive pogodbe se pripozna, ko neizogibni stroški izpolnjevanja pogodbenih obveznosti po tej pogodbi presegajo pričakovane gospodarske koristi, ki jih je družba deležna na osnovi pogodbe. Rezervacije se merijo po sedanji vrednosti pričakovanih stroškov prekinitve pogodbe oziroma pričakovanih stroškov nadaljevanja pogodbenega razmerja, in sicer po nižji od obeh. Preden družba oblikuje rezervacijo, izkaže morebitne izgube iz oslabitve vrednosti sredstev, ki so povezana s pogodbo.

n) Prihodki

(i) Prihodki iz prodaje proizvodov

Prihodki iz prodaje proizvodov se pripoznajo po pošteni vrednosti prejetega poplačila ali terjatve iz tega naslova, in sicer zmanjšani za vračila in popuste, rabate za nadaljnjo prodajo in količinske popuste. Prihodki se izkažejo, ko je kupec prevzel vse pomembne oblike tveganja in koristi, povezane z lastništvom sredstva, ko obstaja gotovost glede poplačljivosti nadomestila in z njim povezanih stroškov ali možnosti vračila proizvodov in ko družba preneha z nadaljnjim odločanjem o prodanih proizvodih. V kolikor je verjetno, da bodo dani popusti in se znesek lahko zanesljivo izmeri, se omenjeni popust pripozna kot zmanjšanje prihodkov ob pripoznanju prodaje.

Prenos tveganj in koristi je odvisen od posameznih določil kupoprodajne pogodbe. Pri prodaji blaga se prenos praviloma izvede potem, ko je blago prispelo v kupčevo skladišče, vendar pa pri nekaterih mednarodnih pošiljkah do prenosa pride ob naložitvi blaga na transportno sredstvo pri prodajalcu. Pri teh proizvodih kupec praviloma ni upravičen do vračila.

(ii) Prihodki iz opravljenih storitev

Prihodki iz opravljenih storitev se v izkazu poslovnega izida pripoznajo glede na stopnjo dokončanosti posla ob koncu poročevalskega obdobja. Stopnja dokončanosti se oceni s pregledom opravljenega dela.

Ko se posamična storitev izvaja v obdobju, ki presega poročevalsko obdobje, se plačila razvrščajo med posamezna obdobja na podlagi poštene vrednosti.

(iii) Provizije

Ko družba v določenem poslu nastopa kot posrednik in ne kot matična družba, se izkažejo prihodki v višini neto zneska provizije družbe.

(iv) Prihodki od najemnin

Prihodki od najemnin iz naložbenih nepremičnin se pripoznajo med prihodki enakomerno med trajanjem najema. Podeljene vzpodbude v zvezi z najemom se pripoznajo kot sestavni del skupnih prihodkov od najemnin. Prihodki od najemnin iz podzakupov se pripoznajo kot ostali prihodki.

o) Državne podpore

Državne podpore se v začetku pripoznajo v računovodskih izkazih kot odloženi prihodki, ko obstaja sprejemljivo zagotovilo, da bo družba podpore prejela in da bo izpolnila pogoje v zvezi z njimi, se v izkazu poslovnega izida pripoznajo strogo dosledno med drugimi prihodki iz poslovanja v dobi koristnosti posameznega sredstva. Državne podpore, prejete za kritje stroškov, se pripoznavajo strogo dosledno kot prihodki v obdobjih, v katerih nastajajo zadevni stroški, ki naj bi jih le-te nadomestile.

p) Finančni prihodki in finančni odhodki

Finančni prihodki obsegajo prihodke od obresti od naložb (vključno s finančnimi sredstvi, razpoložljivimi za prodajo), prihodke od dividend, prihodke od odsvojitve za prodajo razpoložljivih finančnih sredstev, prihodke od povečanja poštene vrednosti finančnih sredstev po pošteni vrednosti skozi poslovni izid, prihodke od prevrednotenja poštene vrednosti deleža v prevzeti družbi, ki ga je družba imela v prevzeti družbi pred prevzemom, in dobičke od inštrumentov za varovanje pred tveganjem, ki se pripoznajo v izkazu poslovnega izida. Prihodki iz obresti se pripoznajo ob njihovem nastanku z uporabo metode efektivne obrestne mere. Prihodki od dividend se v izkazu poslovnega izida pripoznajo na dan, ko je uveljavljena delničarjeva pravica do plačila, kar je pri podjetjih, ki kotirajo na borzi, praviloma datum, ko pravica do tekoče dividende preneha biti povezana z delnico.

Finančni odhodki obsegajo stroške izposojanja, razreševanje diskonta na rezervacije in potencialne obveznosti, izgube ob prodaji finančnih sredstev, razpoložljivih za prodajo, dividende od prednostnih delnic, izkazanih med obveznostmi, negativne spremembe poštene vrednosti finančnih sredstev, merjenih po pošteni vrednosti skozi poslovni izid, in izgube od inštrumentov za varovanje pred tveganjem, ki se pripoznajo v izkazu poslovnega izida ter prerazvrstitve zneskov, ki so bili prej pripoznani kot drugi vseobsegajoči donos.

Stroški izposojanja, ki se ne nanašajo neposredno na pridobitev, izgradnjo ali izdelavo sredstva v pripravi, se v izkazu poslovnega izida pripoznajo po metodi efektivnih obresti.

Dobički in izgube pri preračunu med valutami se izkazujejo po neto vrednosti, in sicer kot finančni prihodki oziroma odhodki.

r) Davek od dobička

Davek od dobička oziroma izgube poslovnega leta obsega odmerjeni in odloženi davek. Davek od dobička se izkaže v izkazu poslovnega izida, razen v tistem delu, v katerem se nanaša na poslovne združitve ali postavke, ki se izkazujejo neposredno v kapitalu, in se zato izkazuje v kapitalu ali drugem vseobsegajočem donosu.

Odmerjeni davek je davek, za katerega se pričakuje, da bo plačan od obdavčljivega dobička za poslovno leto, ob uporabi davčnih stopenj, uveljavljenih ali v bistvu uveljavljenih ob koncu poročevalskega obdobja, in morebitne prilagoditve davčnih obveznosti v povezavi s preteklimi poslovnimi leti. Odmerjeni davek vključuje tudi davčne obveznosti, ki izhajajo iz napovedi izplačila dividend.

Odloženi davek se izkazuje ob upoštevanju začasnih razlik med knjigovodsko vrednostjo sredstev in obveznosti za potrebe finančnega poročanja in zneskov za potrebe davčnega poročanja. Odloženi davek se ne izkazuje za:

• začasne razlike ob začetnem pripoznanju sredstev ali obveznosti pri transakcijah, ki niso poslovne združitve in ki ne vplivajo niti na računovodski niti na obdavčljivi dobiček oz. izgubo,
• začasne razlike v zvezi z naložbami v odvisna podjetja in skupaj obvladovana podjetja v tisti višini, za katere obstaja verjetnost, da ne bodo odpravljene v predvidljivi prihodnosti,
• obdavčljive začasne razlike ob začetnem pripoznanju dobrega imena.

Odloženi davek se izkaže v višini, v kateri se pričakuje, da ga bo potrebno plačati ob odpravi začasnih razlik, na podlagi zakonov, uveljavljenih ali v bistvu uveljavljenih ob koncu poročevalskega obdobja.

Družba pobota odložene terjatve za davek in odložene obveznosti za davek, če ima za to zakonsko izterljivo pravico ter če se odložene terjatve za davek in odložene obveznosti za davek nanašajo na davek iz dobička, nanašajoč se na isto davčno oblast v zvezi z isto obdavčljivo enoto ali na različne obdavčljive enote, ki nameravajo poplačati obveznosti za davek ali prejeti odložene terjatve za davek v pobotanem znesku ali pa nameravajo hkrati poplačati obveznosti za davek ali prejeti odložene terjatve za davek.

Odložena terjatev za davek za neuveljavljane davčne izgube, davčne dobropise in davčno priznane začasne razlike se pripozna v obsegu, za katerega obstaja verjetnost, da bo na razpolago prihodnji obdavčljivi dobiček, v breme katerega bo v prihodnje mogoče uporabiti odloženo terjatev. Odložene terjatve za davek se zmanjšajo za znesek, za katerega ni več verjetno, da bo mogoče uveljaviti davčno olajšavo, povezano s sredstvom.

s) Čisti dobiček na delnico

Družba pri navadnih delnicah izkazuje osnovno dobičkonosnost delnice in popravljeno dobičkonosnost delnice. Osnovna dobičkonosnost delnice se izračuna tako, da delimo dobiček oziroma izgubo, ki pripada navadnim delničarjem, s tehtanim povprečnim številom navadnih delnic v poslovnem letu. Popravljeni dobiček delnice pa se izračunava s prilagoditvijo dobička oziroma izgube, ki pripada navadnim delničarjem, in tehtanega povprečnega števila navadnih delnic v poslovnem letu za učinek vseh popravljalnih možnostnih navadnih delnic, ki predstavljajo zamenljive obveznice in delniške opcije za zaposlene.

t) Primerjalne informacije

Primerjalne informacije so usklajene s predstavitvijo informacij v tekočem letu. Kadar je bilo potrebno, so bili primerjalni podatki prilagojeni, tako da so v skladu s predstavitvijo informacij v tekočem letu.

u) Novi standardi, ki še niso stopili v veljavo

Nova dopolnitev k standardom začne veljati za poslovno leto, ki se prične po 1. januarju 2012 in tudi ni upoštevana med pripravo računovodskih izkazov družbe. Ta dopolnitev ne vpliva na računovodske izkaze družbe.

• Dopolnilo k MSRP 7 Razkritja – prenosi finančnih sredstev (V veljavi za letna obračunska obdobja, ki se začnejo 1. julija 2011 ali pozneje. Uporaba pred tem datumom je dovoljena.)

Dopolnilo zahteva, da družba razkrije informacije, ki uporabnikom njenih računovodskih izkazov omogočajo:

• razumevanje odnosa med prenesenimi finančnimi sredstvi, za katera pripoznanje ni bilo v celoti odpravljeno, in povezanimi obveznostmi; in
• oceno narave nadaljnje udeležbe družbe v finančnih sredstvih, za katera je bilo pripoznanje odpravljeno, in z njo povezanih tveganj.

Dopolnilo opredeljuje "nadaljnjo udeležbo" za namene uporabe zahtev po razkritju.

Družba predvideva, da ob upoštevanju narave poslovanja in vrste njenih finančnih sredstev pojasnilo k MSRP 7 ne bo pomembno vplivalo na računovodske izkaze.