Dobičkonosnost poslovanja Skupine

Prispevek za kritje (bruto maržo) na ravni stroškov blaga in materiala smo z 0,4 odstotne točke poslabšanja (z 38,0 na 37,6 %) v primerjavi z letom 2010 kakovostno poslabšali za 6,4 milijona evrov.

Skupina Gorenje je zaradi večjega obsega prodaje (aktivnostni odmik) ustvarila za 15,2 milijona evrov višjo bruto maržo, tako da je bil celotni učinek njenega izboljšanja z upoštevanjem obeh učinkov, kakovostnega in aktivnostnega, 8,8 milijona evrov.

Primerljivo smo bruto maržo znižali na 36,1 % (torej za 4,1 odstotne točke), kar jo je kakovostno znižalo za 53,0 milijona evrov, povečanje obsega prodaje pa jo je izboljšalo za 26,6 milijona evrov. Primerljivo je torej Skupina Gorenje dosegla 26,4 milijona evrov nižjo bruto maržo od dosežene v letu 2010. Slabitev bruto marže je posledica (1) negativnega vpliva gibanja nabavnih cen surovin in materiala, (2) slabšanja geografske/proizvodne strukture prodaje izdelkov za dom divizije AD in (3) slabitve marže divizije EES zaradi slabšanja dobičkonosnosti družb industrijskega in trgovskega dela storitev. Tudi marža divizije NO je dosegla nižjo raven, vendar je učinek njene slabitve zaradi majhnega deleža v strukturi celotne prodaje Skupine Gorenje manj pomemben.

Največji vpliv na letno gibanje bruto marže je imelo predvsem tretje četrtletje leta 2011, ki je bilo tako z vidika obsega in strukture (geografske, proizvodne) prodaje kot z vidika njene dobičkonosnosti slabše tako od primerljivega četrtletja lani kot od drugega in zadnjega četrtletja tega leta.

Stroške storitev smo glede na lansko leto zvišali za 11,3 milijona evrov ali za 5,7 %, primerljivo pa znižali za 1,1 milijona evrov ali 0,6 %, kljub povečanemu obsegu prodaje za 5,4 %. Čisto znižanje je posledica aktivnosti optimiranja procesov, delno pa se nanaša na zmanjšanje obsega prodaje medicinske opreme, pri kateri se je del stroškov prodaje v letu 2010 računovodsko obravnaval v okviru stroškov drugih poslovnih storitev.

Dodano vrednost na zaposlenega smo v primerjavi z letom 2010 izboljšali z 31.602 evrov na 32.250 evrov ali za 2,1 %. Zaradi večje dinamike rasti stroškov dela od dinamike rasti dodane vrednosti se je ekonomska produktivnost dela (gibanje razmerja dodane vrednosti in stroškov dela na zaposlenega med letoma) poslabšala za 8,2 % pri približno enaki celotni ustvarjeni dodani vrednosti. Delež stroškov dela v dodani vrednosti se je tako povečal z 69,2 na 75,4 %.

Primerljivo, torej brez učinka dogodkov, ki vplivajo na primerljivost informacij, se je dodana vrednost na zaposlenega poslabšala s 30.982 evrov na 30.485 evrov ali za 1,6 %. Osnovni razlog poslabšanja je zmanjšanje celotne ustvarjene dodane vrednosti v letu 2011 predvsem zaradi slabitve bruto marže. S tem se je ekonomska produktivnost dela v primerjavi z doseženo v enakem lanskem letu poslabšala za 1,7 %. Delež stroškov dela v dodani vrednosti se je tako povečal z 71,2 na 72,4 %.

Znižanje stroškov amortizacije za 2,0 milijona evrov ali 3,9 % in primerljivo za 5,2 milijona evrov ali 10,4 % je predvsem posledica manjšega obsega naložb v zadnjih treh letih in podaljšanja življenjske dobe nekaterih osnovnih sredstev že v letu 2010, predvsem v proizvodnih centrih divizije Aparati za dom. Življenjska doba jim je bila podaljšana na podlagi ugotovitev rednih presoj ustreznosti vrednotenja osnovnih sredstev.

Druge poslovne prihodke v višini 41,8 milijona evrov (primerljivo) glede na leto 2010 (26,9 milijona evrov) povečujejo del učinka izplačane odškodnine iz naslova projekta Patria (4,1 milijona evrov od celotne vrednosti 5,0 milijona evrov), znesek prejetih državnih subvencij za nova delovna mesta in zaposlitve v Republiki Srbiji v višini 2,9 milijona evrov, dobički od prodaje poslovno nepotrebnega premoženja v višini 3,6 milijona evrov in prihodki od odprave rezervacij. Drugi poslovni prihodki so bilančno dosegli vrednost 52,5 milijona evrov in so se v primerjavi s preteklim letom povečali predvsem zaradi prejetih subvencij za zaposlitve v Republiki Srbiji in prejete odškodnine iz naslova projekta Patria.

Druge poslovne odhodke (primerljivo) v višini 15,7 milijona evrov v primerjavi z letom 2010 (16,3 milijona evrov) zmanjšuje predvsem znesek nižjih stroškov dajatev za reciklažo gospodinjskih aparatov (direktiva WEEE). Bilančno so drugi poslovni odhodki dosegli vrednost 22,3 milijona evrov (lani 16,9 milijona evrov).

Negativni rezultat finančnih gibanj v višini 25,4 milijona evrov smo v primerjavi z letom 2010 znižali za 8,6 milijona evrov ali za 25,3 %. Znižanje negativnega rezultata je bilo doseženo predvsem zaradi prihodkov pri likvidaciji družbe Gorenje Tiki, Slovenija, v višini 3,7 milijona evrov, zaradi dobička pri prodaji družbe Istrabenz Gorenje v višini 2,9 milijona evrov in zaradi manjših popravkov vrednosti od lanskih v višini 6,8 milijona evrov (lani je negativni saldo vključeval tudi popravek vrednosti terjatev in posojila do družbe Merkur), kljub zvišanim stroškom obresti za 4,4 milijona evrov.

Primerljivo znaša negativni rezultat finančnih gibanj 26,0 milijona evrov.

Davek od dobička je z 2,0 milijona evrov dosegel 0,4 milijona evrov nižjo raven od dosežene v letu 2010, in to predvsem zaradi ugodnejše davčne obravnave stroškov razvoja družbe Atag.

Primerljivo je s 3,8 milijona evrov dosegel 0,8 milijona evrov višjo raven od dosežene v letu 2010, in to zaradi izločitve pozitivnih davčnih učinkov Skupine Asko.

Čisti dobiček, dosežen v višini 9,1 milijona evrov (0,6 % ROS), je za 54,5 % manjši od doseženega v letu 2010.

Primerljivo znaša čisti dobiček v letu 2011 11,3 milijona evrov (0,9 % ROS) in je za 6,3 milijona evrov večji od doseženega v lanskem letu. Razlogi za takšno gibanje čistega poslovnega izida so že bili opisani pri posameznih kategorijah dobičkonosnosti, najpomembnejši vpliv nanj v letu 2010 pa je imel pozitivni učinek slabega imena iz naslova prevzema Skupine Asko v višini 13,3 milijona evrov.