Dobičkonosnost poslovanja divizije EES

Iz divizije je bil zaradi prodaje nosilne družbe Istrabenz Gorenje v juliju 2011 izločeno celoten poslovno področje Energetika, ki je bilo zaradi narave posla (provizije pri trgovanju z električno energijo) dejavnik razmeroma majhne dobičkonosnosti, a večje donosnosti vloženega kapitala od dosežene v diviziji Aparati za dom. Zato je tudi skupna EBIT marža te divizije nižja kot pri diviziji Aparati za dom in je tako znižala skupno bruto maržo Skupine Gorenje.

Dobičkonosnost divizije na ravni prispevka za kritje (bruto marže) iz naslova razlike med prihodki od prodaje ter stroški blaga in materiala smo poslabšali za 18,0 milijona evrov ali za 20,7 % (na 69,1 milijona evrov) pri 3,0-odstotnemu znižanju stopnje bruto marže (na 20,7 %). To je pomenilo kakovostno slabitev marže za 9,8 milijona evrov in njen padec zaradi zmanjšanja obsega prodaje v višini 8,2 milijona evrov.

Slabitev bruto marže na opazovani ravni na področju energetike je posledica splošnega položaja na trgih električne energije, katerih skupna značilnost v letu 2011 v primerjavi z letom 2010 je bila pomembno zniževanje prodajnih marž. Področje ekologije je zaradi prehajanja iz obdobja visoke rasti cen sekundarnih surovin v obdobje njihove bolj umirjene rasti v primerjavi z letom 2010 dosegel marže na enaki ali do 4 odstotne točke nižji ravni. Na storitvenem delu in z vidika divizije v celoti je imelo največji negativni učinek gibanje marž pri proizvodnji orodij in v strojegradnji, kjer je bila manjša dobičkonosnost poslov posledica zelo majhnih možnosti vlaganja v tehnično in tehnološko opremo industrijskih proizvajalcev.

Primerljivo je divizija bruto maržo poslabšala za 13,0 milijona evrov ali 15,8 % (z 82,0 milijona evrov na 69,1 milijona evrov) pri njeni kakovostni slabitvi v višini 30,8 milijona evrov (pri 9,2-odstotnem znižanju marže) in njeni rasti, zaradi večjega obsega prodaje, v višini 17,8 milijona evrov.

Dodano vrednost na zaposlenega je divizija v letu 2011 povečala s 33.856 na 34.052 evrov ali za 0,6 % kljub pomembni slabitvi bruto marže, ki je vplivala na celoten obseg dodane vrednosti. Zaradi večje dinamike rasti stroškov dela od dinamike rasti dodane vrednosti se je ekonomska produktivnost dela (gibanje razmerja dodane vrednosti in stroškov dela na zaposlenega med obdobjema) zmanjšala za 3,3 %. Delež stroškov dela v dodani vrednosti se je zvišal z 71,8 na 74,3 %.

Primerljivo je divizija znižala dodano vrednost na zaposlenega s 35.883 na 34.052 evrov ali za 5,1 %. Izločitev poslovnega segmenta energetike v drugem polletju leta 2010 (za primerljivost informacij) je namreč pomembno zmanjšala število zaposlenih v letu 2010 in s tem povečala ekonomsko produktivnost dela na zaposlenega. Ta se je zato in zaradi dodatnih zaposlitev v področju Ekologija zaradi širitve obsega dejavnosti v letu 2011 poslabšala za 4,9 % pri povečanju deleža stroškov dela v dodani vrednosti, s 70,6 na 74,3 %.

Znižanje stroškov storitev v višini 9,3 milijona evrov ali za 22,6 % se nanaša na zmanjšanje obsega prodaje medicinske opreme, pri kateri se je del stroškov njihove prodaje v primerljivem obdobju leta 2010 računovodsko obravnaval v okviru stroškov drugih poslovnih storitev.

Primerljivo so stroški storitev dosegli za 6,1 milijona evrov ali 16,1 % nižjo raven kot v preteklem letu.

Drugi poslovni prihodki so se povečali za 5,2 milijona evrov (primerljivo za 5,4 milijona evrov), drugi poslovni odhodki pa zmanjšali za 0,2 milijona evrov (primerljivo so se povečali za 0,4 milijona evrov). Povečanje drugih poslovnih prihodkov se nanaša predvsem na prejeto odškodnino zaradi projekta Patria.

Dinamika gibanja drugih kategorij poslovnih in finančnih odhodkov ali prihodkov v primerjavi z letom 2010 na slabšanje dobičkonosnosti ravni EBIT in čistega poslovnega izida divizije nima pomembnega vpliva. Tako je divizija dosegla čisti dobiček v višini 2,9 milijona evrov (pri 0,9 % ROS) kar je za 0,9 milijona ali 23,9 % manj od doseženega v letu 2010 ali primerljivo za 1,8 milijona evrov manj od doseženega v letu 2010.