Dobičkonosnost poslovanja divizije AD

Prispevek za kritje (bruto maržo) na ravni stroškov blaga in materiala smo z 0,5 odstotne točke poslabšanja (s 43,4 na 42,9 %) v primerjavi z letom 2010 kakovostno poslabšali za 4,7 milijona evrov.

Zaradi večjega obsega prodaje (aktivnostni odmik) je divizija ustvarila za 33,0 milijona evrov višjo bruto maržo, tako da je bil celotni učinek njenega izboljšanja z upoštevanjem obeh učinkov, kakovostnega in aktivnostnega, 28,3 milijona evrov.

Primerljivo je divizija bruto maržo znižala na 41,7 % (torej za 1,7 odstotne točke), kar jo je kakovostno znižalo za 15,5 milijona evrov, povečanje obsega prodaje pa jo je izboljšalo za 3,6 milijona evrov. Primerljivo je torej divizija dosegla 11,9 milijona evrov nižjo bruto maržo od dosežene v letu 2010. Slabitev bruto marže je predvsem posledica (1) negativnega vpliva gibanja nabavnih cen surovin in materiala in (2) slabšanja geografske/proizvodne strukture prodaje izdelkov za dom. Največji vpliv na letno gibanje bruto marže je imelo predvsem tretje četrtletje leta 2011, ki je bilo tako z vidika obsega in strukture (geografske, proizvodne) prodaje kot z vidika njene dobičkonosnosti slabše tako od primerljivega četrtletja lani kot od drugega in zadnjega četrtletja tega leta.

Stroške storitev smo glede na obdobje januar‒december lanskega leta zvišali za 20,6 milijona evrov ali za 13,6 %, primerljivo pa za 5,0 milijona evrov ali 3,6 %. Njihovo zvišanje je predvsem posledica rasti stroškov logistike zaradi spremembe prodajnega modela delovanja na ruskem trgu.

Dodano vrednost na zaposlenega smo v primerjavi z letom 2010 izboljšali s 33.482 evrov na 33.848 evrov ali za 1,1 %. Zaradi večje dinamike rasti stroškov dela od dinamike rasti dodane vrednosti se je ekonomska produktivnost dela (gibanje razmerja dodane vrednosti in stroškov dela na zaposlenega med obdobjema) poslabšala za 9,8 % pri rasti celotne ustvarjene dodane vrednosti v višini 3,3 milijona evrov (na 301,5 milijona evrov). Delež stroškov dela v dodani vrednosti se je tako povečal s 66,2 na 73,3 %.

Primerljivo, torej brez učinka dogodkov, ki vplivajo na primerljivost informacij o uspešnosti poslovanja, smo dodano vrednost na zaposlenega poslabšali z 32.615 na 31.794 evrov ali za ‒2,5 %. Osnovni razlog poslabšanja je zmanjšanje celotne ustvarjene dodane vrednosti obdobja predvsem zaradi slabitve bruto marže. S tem se je ekonomska produktivnost dela v primerjavi z doseženo v enakem obdobju lani poslabšala za 1,6 %. Delež stroškov dela v dodani vrednosti se je tako povečal z 68,3 na 69,4 %.

Znižanje stroškov amortizacije za 1,5 milijona evrov ali 3,3 % in primerljivo za 5,0 milijona evrov ali 12,1 % je predvsem posledica manjšega obsega naložb v zadnjih treh letih in podaljšanja življenjske dobe nekaterih osnovnih sredstev že v letu 2010, predvsem v proizvodnih centrih divizije. Življenjska doba jim je bila podaljšana na podlagi ugotovitev rednih presoj ustreznosti vrednotenja osnovnih sredstev.

Druge poslovne prihodke v višini 33,4 milijona EUR (primerljivo) glede na enako obdobje lani (23,9 milijona evrov) povečujejo znesek prejetih državnih subvencij za nova delovna mesta in zaposlitve v Republiki Srbiji v višini 2,9 milijona evrov, dobički od prodaje poslovno nepotrebnega premoženja v višini 3,0 milijona evrov in prihodki od odprave rezervacij. Drugi poslovni prihodki so bilančno dosegli vrednost 44,2 milijona evrov, torej približno enako vrednost kot v letu 2010 (44,3 milijona EUR), ko jih je povečevala vrednost slabega imena v višini 13,3 milijona evrov.

Druge poslovne odhodke (primerljivo) v višini 13,9 milijona evrov v primerjavi z lanskim letom (14,7 milijona evrov) zmanjšuje predvsem znesek nižjih stroškov dajatev za reciklažo gospodinjskih aparatov (direktiva WEEE). Bilančno so drugi poslovni odhodki dosegli vrednost 20,5 milijona evrov (lani 14,7 milijona evrov).

Negativni rezultat finančnih gibanj v višini 23,5 milijona evrov smo v primerjavi z letom 2010 znižali za 9,5 milijona evrov ali za 28,8 %. Znižanje negativnega rezultata smo dosegli predvsem zaradi prihodkov pri likvidaciji družbe Gorenje Tiki, Slovenija, v višini 3,7 milijona evrov, zaradi dobička pri prodaji družbe Istrabenz Gorenje v višini 2,9 milijona evrov in zaradi manjših popravkov vrednosti od lanskih v višini 6,8 milijona evrov (lani je negativni saldo vključeval tudi popravek vrednosti terjatev in posojila do družbe Merkur), kljub povečanim stroškom obresti za 5,2 milijona evrov.

Primerljivo znaša negativen rezultat finančnih gibanj 24,1 milijona evrov.

Davek od dobička je z 1,1 milijona evrov ohranil raven, doseženo v primerljivem obdobju lani, predvsem zaradi ugodnejše davčne obravnave stroškov razvoja družbe Atag.

Primerljivo je z 2,9 milijona evrov dosegel 0,9 milijona evrov višjo raven od dosežene v letu 2010 zaradi izločitve pozitivnih davčnih učinkov Skupine Asko.

Čisti dobiček, dosežen v višini 13,2 milijona evrov (1,2 % ROS), je za 9,4 milijona evrov ali 41,6 % manjši od doseženega v primerljivem obdobju preteklega leta.

Primerljivo znaša čisti dobiček v letu 2011 15,3 milijona evrov (1,7 % ROS) in je za 8,8 milijona evrov večji od doseženega v enakem obdobju preteklega leta. Razlogi za takšno gibanje čistega poslovnega izida so že bili opisani pri posameznih kategorijah dobičkonosnosti, najpomembnejši vpliv nanj v letu 2010 pa je imel učinek slabega imena iz naslova prevzema Skupine Asko v višini 13,3 milijona evrov.