Dolžniška kriza v EU
Od objave prejšnje strategije v začetku leta 2010 so se razmere na trgih zaradi nestabilnega ekonomskega okolja za panogo aparatov za dom izredno spremenile in zaostrile. Prejšnji strateški načrt ni vseboval ključnih notranjih sprememb, ki pomembno vplivajo na nadaljnji razvoj Skupine Gorenje, in sicer prevzema skandinavske Skupine Asko in začetek aktivnosti dezinvestiranja, v okviru katerih smo letos odprodali tudi delež v energetskem podjetju Istrabenz Gorenje.
Pri oblikovanju strategije smo upoštevali t. i. potrošniške megatrende, kot so demografske spremembe, večjo ekološko ozaveščenost potrošnikov, poudarek na zdravem načinu življenja, tehnološke trende (pametni aparati) in spremembe na lestvici perspektivnih gospodarstev za panogo aparatov za dom.
Tako kot najpomembnejša konkurenčna podjetja v panogi se je Skupina Gorenje letos spopadala z izredno zahtevnimi okoliščinami poslovanja, ki so posledica evropske dolžniške krize, negativnih učinkov valutnih gibanj v Srbiji, na Češkem, Poljskem, v Rusiji in Skandinaviji, rasti cen surovin in materiala, ki je ni bilo mogoče v celoti prenesti na prodajne cene, velike brezposelnosti, zadržanosti potrošnikov pri nakupih in plačilne nediscipline. Te razmere so vplivale na slabitev dobičkonosnosti prodaje (sprememba v geografski in proizvodni strukturi prodaje). Manjša dobičkonosnost je posledica tudi prehodnih negativnih učinkov začetka aktivnosti prestrukturiranja Skupine Asko in divizije Notranja oprema.
Možne scenarije prihodnjih gibanj dolžniške krize v EU vidimo v povezavi s tesnejšo fiskalno unijo, postopnim zmanjšanjem dolgov držav in rekapitalizacijo bank, odpisi dolgov po grškem zgledu in morda celo z izstopom katere izmed držav članic iz evrskega območja.
Vplive dolžniške krize v EU na poslovanje Skupine Gorenje v prihodnje pričakujemo v okviru spremenjenih pogojev refinanciranja posojil in razdolževanja, v (oslabljeni) sposobnosti končnih kupcev in trgovskih verig, da financirajo nakupe, in v vrednosti evra v razmerju do lokalnih valut – zlasti v Jugovzhodni Evropi.
| EU 27 | Euro območje | Nizozemska | Nemčija | Danska | Slovenija | Hrvaška | Srbija | Češka | Rusija* | |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| Rast BDP | 1,5% | 1,4% | 1,2% | 3,0% | 1,0% | -0,2% | 0,6% | 1,9% | 1,8% | 4,3% |
| Brezposelnost | 10,0% | 10,6% | 4,9% | 5,7% | 7,8% | 8,7% | 13,1% | 23,7% | 6,7% | 7,3% |
| Inflacija | 3,1% | 2,7% | 2,5% | 2,5% | 2,7% | 2,1% | 2,2% | 7,0% | 2,1% | 8,9% |
| Sprememba tečaja lokalne valute | - | - | - | - | 0,3% | - | -2,0% | -3,6% | -2,8% | -2,3% |
| Viri: Eurostat, Banka Slovenije, lokalni statistični urad | ||||||||||
| * Ocena Mednarodnega denarnega sklada | ||||||||||