Zaposleni

Število zaposlenih

Leto 2011 je bilo v primerjavi s prejšnjima letoma nekoliko bolj umirjeno. Število zaposlenih se je zopet nekoliko zmanjšalo, vendar ne več tako močno kot v preteklih dveh letih. Zopet smo nekoliko več zaposlovali, tudi v proizvodnji. Vendar pa gre skoraj polovica novih zaposlitev na račun prehodov iz hčerinskih podjetij, predvsem iz Notranje opreme, kjer so se zaradi ustavitve programa kopalnic srečevali z viškom delavcem. Ob potrebah v proizvodnji smo zato zaposlovali predvsem njihove delavce.

Število zaposlenih v družbah divizije Aparatov za dom se je v letu 2011 prilagajalo spremenjenemu obsegu povpraševanja po naših izdelkih in strategiji selitve proizvodnje na trge z nižjimi stroški dela. V matični družbi in Gorenju I.P.C. (invalidskem podjetju) se je število zaposlenih tako zmanjšalo. Družba Gorenje Tiki, Ljubljana je sredi leta v celoti prenehala z delom, podvojilo pa se je število zaposlenih v Gorenju Tiki v Srbiji. Nekoliko manjše je bilo tudi število zaposlenih v Gorenju Valjevo in Mori na Češkem. Septembra pa je pričela v Srbiji s proizvodnjo naša nova družba Gorenje Home.

Zaradi zahtevnih tržnih razmer se je zmanjšalo število zaposlenih v Asku in v družbah divizije Notranja oprema. Del slednjih smo prezaposlili v matični družbi in Gorenju I.P.C., saj je za doseganje naših poslovnih ciljev zelo pomembno zagotavljanje socialne varnosti zaposlenih. Ocenjujemo namreč, da je v pogojih hitrih sprememb povpraševanja in posledičnega nihanja v obsegu proizvodnje zelo pomembna možnost relativno hitrega prilagajanja števila zaposlenih. Hkrati pa je za zagotavljanje kvalitetnega in učinkovitega poslovanja pomembno zagotoviti močno jedro dobro izobraženih, usposobljenih in motiviranih zaposlenih.

Možnost prilagajanja števila zaposlenih imamo predvsem v Srbiji, kjer so naše družbe mlade in imajo pomemben del delavcev zaposlenih za določen čas. Bistveno drugačno pa je stanje v proizvodnih družbah v Sloveniji, kjer ima večina zaposlenih sklenjene pogodbe za nedoločen čas. Tako v obdobju zmanjšanega povpraševanje po naših izdelkih težje prilagajamo število zaposlenih. Zato pozdravljamo vse napore države v smeri zagotavljanja zakonskih pogojev ter spremembo družbene klime, ki bi omogočila podjetjem hitrejše prilagajanje števila zaposlenih, delavcem pa večjo možnost nove zaposlitve, z ustreznimi programi za pridobivanje novih znanj in dodatnim usposabljanjem.

Struktura zaposlenih po spolu

Razmerje med moškimi in ženskami se v zadnjih letih ni spreminjalo in je ostajalo približno enako; 51 % žensk in 49 % moških. Tudi lani je bilo podobno oziroma je delež moških in žensk enak. Zadnja leta smo v proizvodnji več pozornosti namenili urejanju delovnih mest in poskušali razbremeniti ženske tudi s tem, da smo na posamezna delovna mesta, ki so bila fizično nekoliko zahtevnejša, razporejali moške. Posledično nam je v letih, ko je bila zaposlenost v državi velika, začelo primanjkovati moške delovne sile, kar se pozna tudi danes. Zato bo treba v prihodnjih letih več pozornosti nameniti tudi temu in za proizvodna dela zaposlovati več moške delovne sile.

Povprečna starost in varnost pri delu

Vlaganje v zaposlene, v njihovo zdravje in dobro počutje na delovnih mestih ter zagotavljanje socialne vključenosti je vodilo vsakega uspešnega podjetja. Čeprav na večino dejavnikov, povezanih z zdravjem in boleznijo, ne moremo veliko vplivati, si v Gorenju prizadevamo oblikovati zdrav življenjski slog vsakega posameznika. V sodelovanju s sodelavci drugih področij, proizvodnih programov ter v sodelovanju z zdravniki izvajamo vrsto aktivnosti, tako preventivnih kot kurativnih, ko težave že nastopijo.

V preteklem letu se je povečal obseg bolniških odsotnosti. Ta trend je opazen že nekaj let kot posledica rasti povprečne starosti zaposlenih zaradi majhnega obsega novega zaposlovanja v proizvodnji. To pa daje še dodaten pomen ergonomskemu urejanju delovnih mest, ki zagotavlja, da zaposleni niso izpostavljeni neustreznim delovnim obremenitvam in vplivom okolja. Tako se ohranja njihovo zdravje, kar jim med drugim omogoča, da delo kakovostno opravljajo tudi v poznejših letih. Projekt ergonomskega izboljševanja delovnih mest in delovnega okolja vodijo interdisciplinarni teami v proizvodnih programih, ki sodelujejo tudi pri načrtovanju in oblikovanju novih delovnih mest in postopkov.

Povprečna starost zaposlenih v letu 2011 je bila 42 let in osem mesecev. Zaradi intenzivnega zmanjševanja števila zaposlenih v zadnjih dveh letih, ko so odhajali predvsem starejši delavci (upokojitve, čakanje na upokojitev), se je trend hitrega dviganja povprečne starosti v letu 2010 ustavil, vendar se je v letu 2011 povprečna starost zopet dvignila za pet mesecev. Ženske so v povprečju za celo leto starejše od moških. Povprečna starost žensk je 43 let in dva meseca, moških pa 41 let in 11 mesecev. Starostna struktura kaže zaposlovanje v podjetju v preteklih letih. Najbolj intenzivno zaposlovanje v podjetju je bilo pred 25, 30 leti in ti delavci so danes večina v podjetju. Vedeti moramo, da gre pri tem pretežno za proizvodne delavce, ki več kot dvajset let opravljajo približno enaka monotona dela z velikimi obremenitvami.

Pri zdravstvenih vzrokih obolenj prevladujejo obolenja mišično-kostnega sistema. Za boleznimi dihal (pretežno gre za respiratorne infekte) sledijo vedenjske in duševne motnje, kar je skrb vzbujajoče. V podjetju kljub nenehnemu prizadevanju za zdravje zaposlenih in obvladovanje bolniške ne dosegamo zastavljenih ciljev.

Pomembno vlogo ima Tim za obvladovanje bolniške odsotnosti, ki usklajuje delo med proizvodnimi programi, predlaga, prenaša izkušnje, sestavlja mesečna poročila o rezultatih in skrbi za motivacijo zaposlenih, na primer z organizacijo izleta za najbolj prizadevne delavce, ogleda gledališke predstave, udeležbe na predavanjih, preventivnih odmorih in podobno.

Varnost pri delu

Prav zaradi pomena ohranjanja in krepitve zdravja zaposlenih tudi v manj ugodnih gospodarskih razmerah za zaposlene organiziramo preventivno-rekreativne odmore. Njihov cilj je krepitev gibalnih aktivnosti zaposlenih, zdravega prehranjevanja, ter odgovornosti za lastno zdravje. K temu jih spodbujamo tudi s pisnimi prispevki v internem glasilu in zloženkami o varovanju in krepitvi zdravja, o načinih dela in podobnim.

Izobraževanje

V zadnjih letih se je močno spremenila naša izobrazbena struktura, saj zaposlujemo predvsem delavce z visoko in srednjo strokovno izobrazbo. V preteklih letih smo namreč veliko investirali v posodobitve proizvodnih procesov, ki med drugim zahtevajo tudi višjo usposobljenost zaposlenih.

Spreminjajoče in vedno višje zahteve trgov na eni strani in podaljševanje aktivne dobe zaposlenih na drugi, zahtevajo stalno dopolnjevanje znanj in veščin skozi celotno delovno dobo. Zato je nujno trajno izobraževanje in usposabljanje vseh zaposlenih. Našim zaposlenim so na voljo različne oblike: šolanje ob delu za pridobitev višje stopnje formalne strokovne izobrazbe, tečaji, seminarji in delavnice za pridobitev novih strokovnih znanj, tečaji tujih jezikov in splošnejših računalniških znanj, usposabljanje na delovnih mestih zaradi uvajanja novih delovnih postopkov, izdelkov in naprav.

Vse bolj se usmerjamo tudi v usposabljanje zaposlenih za opravljanje več različnih operacij, ali delovnih nalog. S tem želimo povečevati fleksibilnost zaposlenih, pospešiti prilagajanje spreminjajočim se zahtevam delovnega procesa in pozitivno vplivati na ohranjanje zdravja. Ko delavec menjuje delovne operacije, se s tem zmanjšujejo škodljivi vplivi ponavljajočih se obremenitev. Poleg tega pa zaposleni, ki so usposobljeni za več različnih del, bolje razumejo poslovanje celotne skupine in svojo vlogo v njej. To pa krepi njihov trud za višjo kakovost dela, ter pripadnost podjetju.

V Izobraževalnem centru smo si kljub zaostrenim razmeram zadali ambiciozni načrt za leto 2011. Zaradi nižanja stroškov smo prilagodili število in vsebine funkcionalnega usposabljanja. Posebno pozornost smo namenili področju strokovnega usposabljanja (delež ur za strokovno usposabljanje je bil 78,3-odstoten) ter programom vodenja in dela z ljudmi. Izvedli smo Managersko akademijo Gorenja, Akademijo za napotene delavce v tujino, seminar Moj tim ter Usposabljanje za mentorje in inštruktorje pripravnikom, študentom in dijakom na obvezni študijski praksi.

Na področju štipendiranja in študija ob delu (razpisi štipendij in študij ob delu) smo prednost namenili pridobivanju formalne izobrazbe na tehničnih usmeritvah (strojništvo, elektrotehnika, mehatronika ipd.). Pri na novo zaposlenih strokovnih sodelavcih, pripravnikih, ki se prvič zaposlujejo, smo organizirali 17 programov pripravništev, ki so se začela v letu 2010, in 32 programov, ki so se začeli v letu 2011. Uspešno, z zagovorom in predstavitvijo pripravniških nalog smo končali 17 programov iz leta 2010 in osem programov iz leta 2011.

Zaradi ustrezne, stroškovno učinkovite organizacije dela, optimiranja potrebnih vsebin, trajanja usposabljanj in udeležencev seminarjev smo v letu 2011 izobraževali 3301 sodelavca, ki so se vsaj enkrat usposabljali, kar je 73,37-odstotni delež vseh zaposlenih. Leto prej je bil delež zaposlenih, ki so se udeležili usposabljanja vsaj enkrat, 67,95-odstoten, izobraževalo pa se je 3076 zaposlenih. V letu 2010 je bilo število vseh udeležencev izobraževanj in usposabljanj 4891, leta 2011 pa 6259. Kot je že ustaljena dolgoletna praksa, je večji del izobraževanj potekal zunaj delovnega časa, saj delovni proces ne dopušča organizacije seminarjev in tečajev med delovnim časom.

V povprečju smo v letu 2010 za izobraževanje na zaposlenega porabili 18,63 ure, leta 2011 pa 27,54. Vključeni v izobraževanje se je lani povprečno izobraževal 27,54 ure, leto prej 27,42 ure. Za izobraževanje in usposabljanje zaposlenih smo skupaj namenili 123.890 ur, v letu 2010 pa 84.338 ur.